Skip to content

Stopnji samooskrbe z medom in sadjem v Sloveniji lani nizki

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je vsakemu prebivalcu Slovenije bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 132 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 74 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Po teh podatkih sta najbolj upadli domači proizvodnji medu in sadja. Čebelarji so namreč zaradi slabih vremenskih razmer pridelali rekordno malo (290 ton) medu kar je za 8-krat manj kot leta 2022, ko so pridelali 2.400 ton medu. Občutno manjša je bila tudi proizvodnja sadja, obsegala je 47.390 ton ali za polovico manj kot leto prej (93.450 ton). Po drugi strani pa je lani bila višje stopnje samooskrbe pri žitu, krompirju in jajcih.
Pri rastlinskih bilancah sta bili stopnji samooskrbe v prejšnjem letu višji pri žitih in krompirju, pri zelenjavi in sadju pa so na SURS zaznali upad. Pri živalskih bilancah se je samooskrba zvišala samo pri jajcih, znižala pa pri mesu in medu. Stopnja samooskrbe z žiti se je tako zvišala za 8 odstotnih točk (na 80 %) in s krompirjem za 4 odstotne točke (na 40 %), po drugi strani pa je pri zelenjavi upadla za 6 odstotnih točk (na 33 %) in pri sadju za 13 odstotnih točk (na 16 %). Pri jajcih se je stopnja samooskrbe zvišala za 1 odstotno točko (na 95 %), medtem ko je pri mesu upadla za 3 odstotne točke (na 83 %) in pri medu za 76 odstotnih točk (na 13 %).

Skratka je v letu 2023 bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 525 kilogramov glavnih živil, in sicer 132 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 74 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Tako se je na letni ravni razpoložljiva količina riža za prehrano povečala za 7 %, krompirja za 3 % in jajc za skoraj 2 %. Za 21 % pa je bila manjša pri medu, po 3 % pri žitih in zelenjavi ter za 1 % pri sadju. Pri mesu je razpoložljiva količina za prehrano ostala na primerljivi ravni kot v letu pred tem. Ker v Sloveniji ni pridelave riža, se je razpoložljiva količina za prehrano zvišala zaradi večjega uvoza.

Stopnji samooskrbe z medom in sadjem v Sloveniji lani nizki

Kakšna je bila bilanca proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov v letu 2023?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je vsakemu prebivalcu Slovenije bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 132 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 74 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Po teh podatkih sta najbolj upadli domači proizvodnji medu in sadja. Čebelarji so namreč zaradi slabih vremenskih razmer pridelali rekordno malo (290 ton) medu kar je za 8-krat manj kot leta 2022, ko so pridelali 2.400 ton medu. Občutno manjša je bila tudi proizvodnja sadja, obsegala je 47.390 ton ali za polovico manj kot leto prej (93.450 ton). Po drugi strani pa je lani bila višje stopnje samooskrbe pri žitu, krompirju in jajcih.
Pri rastlinskih bilancah sta bili stopnji samooskrbe v prejšnjem letu višji pri žitih in krompirju, pri zelenjavi in sadju pa so na SURS zaznali upad. Pri živalskih bilancah se je samooskrba zvišala samo pri jajcih, znižala pa pri mesu in medu. Stopnja samooskrbe z žiti se je tako zvišala za 8 odstotnih točk (na 80 %) in s krompirjem za 4 odstotne točke (na 40 %), po drugi strani pa je pri zelenjavi upadla za 6 odstotnih točk (na 33 %) in pri sadju za 13 odstotnih točk (na 16 %). Pri jajcih se je stopnja samooskrbe zvišala za 1 odstotno točko (na 95 %), medtem ko je pri mesu upadla za 3 odstotne točke (na 83 %) in pri medu za 76 odstotnih točk (na 13 %).

Skratka je v letu 2023 bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 525 kilogramov glavnih živil, in sicer 132 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 74 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Tako se je na letni ravni razpoložljiva količina riža za prehrano povečala za 7 %, krompirja za 3 % in jajc za skoraj 2 %. Za 21 % pa je bila manjša pri medu, po 3 % pri žitih in zelenjavi ter za 1 % pri sadju. Pri mesu je razpoložljiva količina za prehrano ostala na primerljivi ravni kot v letu pred tem. Ker v Sloveniji ni pridelave riža, se je razpoložljiva količina za prehrano zvišala zaradi večjega uvoza.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja