Predlog župana Jevška je podprlo štirinajst, nasprotovalo pa mu je sedem mestnih svetnikov
Na 12. redni seji Mestnega sveta Murska Sobota, so članice in člani sveta med drugim odločali tudi o predlogih za letošnje občinske nagrade. In najvišje priznanje – naziv Častni občan MO Murska Sobota bo pripadlo prvemu predsedniku samostojne Slovenije Milan Kučan, ki je najdlje časa bil predsednik države, med drugim zaradi njegovih prizadevanj v zvezi z aktivnostmi ob lanski 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Protikandidat je bil Janez Lanščak, posthumno, katerega je predlagalo Društvo prijateljev Sobote. Kučana je za prejem tega naziva predlagal župan Aleksander Jevšek, podprlo pa ga je 14 svetnic in svetnikov, proti pa jih je glasovalo sedem. Podporo podelitvi naziva Kučanu je med drugim izrazila tudi predstavnica SD Vlasta Veren, Bojan Petrijan pa je v imenu svetniške skupine SDS nasprotoval temu predlogu, med drugim zato, ker je bil po njegovih besedah Milan Kučan proti osamosvojitvi Slovenije. Prav nasprotnega mnenja je bil romski svetnik Darko Rudaš, ki je povedal, da Kučan ne bi mogel postati prvi predsednik samostojne države, če ne bi večina Slovencev tako odločila.
Mimogrede bo podeljenih še nekaj občinskih priznanj, in sicer Plaketo mestne občine bo prejel Ludvik Zelko za življenjsko delo na področju športa. Zahvalno listo mestne občine bodo dobile območna organizacija Rdečega križa, EHO Podpornica in Škofijska karitas za nesebično pomoč pri izvajanju ukrepov in aktivnosti v času epidemije koronavirusa. Zahvalno listino mestne občine pa bo letos prejela Gimnazija Murska Sobota ob 100. obletnici delovanja. Mimogrede sta za zahvalno listino bila predlagana tudi pomurski akademik dr. Mitja Lainščak ter Prekmursko društvo general Maister.
V obrazložitvi za naziv častnega občana je župan Jevšek, med drugim zapisal, da je Milan Kučan svojo življenjsko pot začel v Križevcih na Goričkem in jo nadaljeval v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je v Ljubljani diplomiral na Pravni fakulteti. Že v gimnazijskih letih v Murski Soboti je bil vsestransko aktiven in tak je bil tudi med študijem, v mladinski in študentski organizaciji. Prevzemal je vse pomembnejše in odgovorne dolžnosti v slovenskem in tudi jugoslovanskem političnem življenju. Med drugim je bil predsednik ZMS, član sekretariata CK ZKS, sekretar RK SZDL, predsednik Skupščine SRS, član Predsedstva CK ZKJ. Ključna prelomnica v karieri Milana Kučana je bila funkcija predsednika Predsedstva CK ZKS. Ta je pomenila zmago “mladokomunistov oz “prenoviteljev” naravnanih k demokratizaciji družbe, spoštovanju človekovih pravic in lovljenju koraka z razvitim zahodnim svetom pod skupnim imenom “Evropa zdaj” in aktivnim soustvarjanjem “slovenske pomladi”, ki je ob prizadevanjih za preureditev dotedanje jugoslovanske federacije, krepitvi demokratizacije in civilne družbe ustvarila osnove za prehod v večstrankarski sistem in tranzicijo ter za volitve aprila 1990, na katerih je bil Milan Kučan izvoljen za predsednika Predsedstva Republike Slovenije in po osamosvojitvi, dvakrat še za Predsednika RS.
Milan Kučan je vztrajno dvigoval glas v jugoslovanski državi proti političnim tokovom, ki so državo vodili v izredna stanja in v krvavo vojno, proti nedemokratičnosti, proti nacionalni neenakopravnosti, proti teptanju človekovih pravic in pravic manjšin, se zavzemal za ločitev takrat monopolne partije od države, za njen sestop iz oblasti oz. verifikacijo njene legitimnosti na volitvah. Bil je zagovornik nenasilnih rešitev in iskal poti za sožitje in mir med jugoslovanskimi narodi oz. takratnimi republikami na osnovi pravice narodov do samoodločbe, nasprotoval nasilnemu ohranjanju nekdanje Jugoslavije in se zavzemal za nadzorovan proces mirnega, nenasilnega razdruževanja. Že takoj po izvolitvi za predsednika Predsedstva se je tudi aktivno zavzel za spravo. Ob tem pa je ostajal dosleden glasnik resnice o NOB, ne da bi prikrival zmote in stranpoti NO boja, tudi ne storjene zločine, prepričan, da je tudi v tem priznanje veličine partizanskega bojevanja. Spravo je razumel kot zrelost naroda, da sprejme nase celoto te svoje preteklosti in da z njo živi tako, da ne bremeni svoje sedanjosti in prihodnosti.
Ob vsej svoji razpetosti med politične dolžnosti v slovenskih in jugoslovanskih okvirih, med državniškimi dolžnostmi in izjemno aktivnostjo v domačem okolju in na mednarodnem polju pa ni nikoli do današnjih dni izgubljal stika s svojo matico, Prekmurjem, Mursko Soboto. Tu so grobovi njegovih staršev in živi kontakti s še bližnjimi sorodniki, žive so njegove človeške in prijateljske vezi z mnogimi, s katerim je prijateljeval že v mladostnih letih ali sodeloval v minulih desetletjih. Mnogo je dogodkov, delovnih srečanj vseh vrst v soboški občini in tudi širše v Prekmurju, na katerih je Milan Kučan aktivno sodeloval. Z mnogimi javnimi in civilno družbenimi ustanovami še zdaj vzdržuje aktivne človeške, prijateljske in delovne vezi, od Zveze Romov do PIŠK. Zato ni bilo slučajno, da je velik del svoje osebne knjižnice in knjižna darila, dobljena v času svojega predsedovanja RS – in obsežno fotodokumentacijo – tudi od mnogih uglednih svetovnih osebnosti podaril PIŠK, v kateri je v svojih zgodnjih letih nabiral znanje in bil njen redni obiskovalec.
Ni bilo slučajno, da je bil v minulem letu tudi slavnostni govornik na osrednji prireditvi ob 100. obletnici soboške gimnazije in ponovno izpričal spomine na svojo gimnazijo, svojo povezanost z Mursko Soboto in Prekmurjem. Nikoli ni zatajeval svojega prekmurskega porekla, svojih korenih, prekmurskega jezika. Nasprotno, na to je bil ponosen, bil je glasnik in promotor prekmurske duše v domačem slovenskem okolju in v tujini, v mnogih srečanjih s prekmurskimi sorojaki po Evropi in ZDA. Kjer in kakor je mogel v okviru svojih vsakokratnih dolžnosti in pristojnosti se je zavzemal za reševanje aktualnih problemov, uresničevanje razvojnih načrtov, boljše življenje v domačem, prekmurskem okolju. Čeprav je bil deležen očitkov, ki se jih še vedno lahko tu in tam sliši na posameznih družbenih omrežjih, kaj je oz. ni prispeval k zmanjševanju brezposelnosti in drugih zadev v razvoju Prekmurja. Svojo povezanost s Prekmurjem in Mursko Soboto je prepričljivo izpričal tudi pred 20 leti, ko je kot predsednik RS bil tudi slavnostni govornik na proslavi ob 80. obletnici priključitve Prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu v Murski Soboti, ko to še ni bil uradni državni praznik RS.
Svet pomurske razvojne regije mu je pred dvema letoma zaupal vodenje odbora za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je bilo priznanje sorojaku, njegovemu ugledu, njegovim izkušnjam in njegovi povezanosti s Prekmurjem. Milan Kučan je svojo nalogo uspešno opravil. Pod njegovim vodstvom, pri katerem so prišle do izraza njegove izkušnje, znanje, demokratičnost, smisel za dialog, je odbor, v sodelovanju s številnimi deležniki v regiji in Sloveniji, opravil orjaško delo. Rezultat so bili številni dogodki in aktivnosti, ki jih je odbor povzel v svojem zaključnem poročilu, ki jim je vsem – v regiji in širše – skupni imenovalec: “Tako se je dogajanje razvilo v pravo večplastno gibanje, ki je zajelo številne deležnike na različnih regionalnih in državnih ravneh in področjih. Ni bilo ne praznik zgolj Prekmurcev ne zamejeno zgolj na Prekmurje, ampak je s številnimi pestrimi dogodki dobilo vseslovenski značaj. Z množico dogodkov je bila namreč bolj kot kdaj vsem Slovencem in Slovenkam, vsem državljanom in državljankam Slovenije približana posebna zgodovina Prekmurja in prekmurskih Slovencev – naša kultura, jezik, večkulturnost, več nacionalnost, razvojni in socialni izzivi ter načrti in razmisleki o prihodnosti regije. Obeleževanje 100. obletnice je bilo tudi lep primer projektnega, zasebno-javnega delovanja, v katerem so se na jasnih izhodiščih in demokratično sprejetih usmeritvah in ciljih ter njihovem spoštovanju prepletali organizirano delovanje, spontanost in samoiniciativnost, vrhunska profesionalnost in elementarno žlahtno prostovoljstvo, voluntarizem, zgodovina in sedanjost, spomini in utrjevanje aktualnih izhodišč skupnega življenja slovenske družbe in RS.”
„Pobuda, da se Milan Kučan razglasi za častnega občana MO Murska Sobota je več kot utemeljena; z njo bo MO Murska Sobota izrekla priznanje in zahvalo svojemu nekdanjemu občanu in še vedno tesno povezanemu prijatelju, državniku in politiku za vse velike zasluge za slovenski narod, državo, njen razvoj in blagostanje njenih državljanov ter za vse, kar je v mnogoterih pogledih prispeval k razvoju Murske Sobote in MO Murska Sobota ter Prekmurja, njihove prepoznavne in spoštovane identitete“, je prepričan, da. Aleksander Jevšek, soboški župan.
