Izplača se obiskati Malo Nedeljo in njeno okolico
Ne le zaradi Bioterm, ki v kraj pritegnejo številne turiste, temveč tudi sploh se izplača obiskati enega najmlajših krajev v Prlekiji, Malo Nedeljo, v občini Ljutomer. Mala Nedelja je nekako sovrstnica naše države, saj je naselje bilo ustanovljeno leta 1991 iz dela ozemlja naselja Bučkovci. In naselju z nekaj manj kot stotimi dušami, lahko brez lažne skromnosti rečemo, da gre za biser v pravem pomenu besede, majhen in neobrušen, turistično še neodkrit, a mogoče zato še bolj dragocen. Na vrhu griča, pri cerkvi svete Trojice, je razgled, dih jemajoč. Odpre se pogled proti Avstriji in se vidi dolinski del Prekmurja vse do Goričkega, na drugi strani pa Lendavske gorice in lendavski grad, pri čemer stojimo na 279 metrih nadmorske višine. Na drugi strani so Pohorje, Boč, Donačka Gora…Nasploh je energija v malem kraju sredi Slovenskih goric neverjetno prijetna – kot ljudje, ki živijo tukaj. A ta kraj ima tudi poseben zgodovinski pečat.
Le nekaj sto metrov od omenjene cerkve navzdol v naselju Kuršinci je na levi strani ceste viden napis na tabli “Izvir Kršovščak, tukaj sta krščevala sv. Ciril in Metod“. V 9. stoletju, v času, ko sta po takratni Kocljevi kneževini oznanjevala krščansko vero sveta brata Ciril in Metod je najverjetneje sv. Metod krščeval ob tem izviru. Od tod tudi ime Kršovščak. Po legendi, ki pravi, da sta prišla na povabilo tukajšnjih veljakov in sta – po naših krajih naj bi hodil Metod – opravljala krste. Tukaj zato, ker je bila malo više kapelica, tu pa, ker izvira voda. Vodnjak ob katerem je krščeval sv. Metod je bil vrsto let zapuščen. Člani TD Mala Nedelje- Radoslavci pa so leta 2018 uredili vodni izvir, ter vključili v turistično ponudbo in zanimivost kraja.
Solunska brata Ciril in Metod sta pomembno vplivala na širjenje krščanstva v slovanskih deželah, oblikovala sta pisavo in knjižni jezik, prevedla mnogo del (zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov) in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti. Ciril in Metod sta se sicer rodila v grškem mestu Solun, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu. Njuni krstni imeni sta Konstantin in Mihael, vendar sta se ob vstopu v samostan preimenovala. V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku in bila zaradi tega tudi preganjana. (M.S.)
Fotografije: Marjan Slavič