Slovenski sadjarji so letos zaradi pozebe in suše pridelali 40 % manj jabolk, kljub vsemu pozivajo k nakupu domačih sadežev
„Večja predvidljivost in stabilnost ter učinkoviti ukrepi Vlade RS so ključni za ohranjanje konkurenčnosti sadjarstva v Sloveniji. Pri tem je nujno, da pridelovalci sadja v sodelovanju s stroko, v sadjarsko prakso vpeljujejo potrebne ukrepe prilagajanja na posledice podnebnih sprememb in z učinkovitejšim obvladovanjem tveganj zagotovijo stabilnost in dolgoročni razvoj panoge, je bilo osrednje sporočilo 15. sadjarskega posveta, ki ga je v Gornji Radgoni organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Predstavljena je bila tudi ocena napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 v Sloveniji, Evropi in svetu. Ob svetovnem dnevu jabolk, ki ga je mimogrede leta 1990 razglasila britanska okoljevarstvena organizacija Common Ground, da bi opozorila na pomen jabolka v prehrani in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja, so dejali, da je v Sloveniji to priložnost za razmislek o stanju v sadjarstvu, ki se letos sooča z izzivi. Letošnja letina jabolk v Sloveniji je namreč tretja najslabša v zadnjem desetletju, medtem ko je pridelek hrušk nekaj večji kot lani, a tudi ta količinsko skromen. Na posvetu so tudi opozorili, da se Slovenija sooča s prenizko stopnjo samooskrbe s sadjem. Ta je bila lani le 27-odstotna, letos pa torej tudi ne bo boljša…
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je lani v Sloveniji raslo več kot šest milijonov jablan, večinoma v intenzivnih sadovnjakih. Pridelali smo skoraj 51.000 ton jabolk, medtem ko se je stopnja samooskrbe s sadjem ustavila pri 27 odstotkih. Slovenci smo v povprečju zaužili 143 kilogramov sadja na prebivalca, za kilogram jabolk pa je bilo treba v trgovini odšteti povprečno 1,49 evra. Najbolj priljubljene sorte jabolk ostajajo idared, gala in zlati delišes, ki predstavljajo največji delež prodaje v Sloveniji. Letošnji pridelek pa je bistveno manjši. Zaradi spomladanske pozebe in suše so slovenski sadjarji pridelali le 35.000 ton jabolk, kar je 40 odstotkov manj kot lani. Podobno zmanjšanje pridelka beležijo tudi v več evropskih državah, medtem ko globalno pridelavo še naprej močno vodi Kitajska s 58 odstotki svetovnega deleža.
V Združenju za sadjarstvo pri GZS opozarjajo, da se panoga sooča z izjemnimi podnebnimi in tržnimi izzivi. Predsednik združenja Mohor Holešek iz Sadjarstva SLOM d.o.o., poudarja, da slovenski sadjarji potrebujejo finančno pomoč države za izpad prihodkov ter stabilno kmetijsko politiko, ki bo omogočila prilagajanje podnebnim spremembam. Med ključnimi ukrepi navajajo izgradnjo namakalnih sistemov, posodobitev tehnologij in vzpostavitev učinkovitega sistema zavarovanj. „Slovensko sadjarstvo se sooča z zahtevnim naborom izzivov, katerih uspešno naslavljanje terja okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov, interdisciplinarni pristop in implementacijo celovite strategije z jasno opredeljenimi cilji. Poleg nujne nacionalne promocije sadja in ustrezne finančne podpore države, je za pospešitev rasti in konkurenčnosti sektorja ključnega pomena aktivna vloga raziskovalnih, izobraževalnih in svetovalnih institucij. Za zmanjšanje razvojnega zaostanka za primerljivimi sadjarskimi sektorji v sosednjih državah so nujne usmerjene in povečane investicije ter sinergijsko delovanje vseh relevantnih institucij v smeri enotnega cilja. Le s skupnimi prizadevanji bomo zagotovili dolgoročno ohranitev sektorja in tako vanj pritegnili tudi mlade generacije. Zato so nujne sveže ideje, novo znanje in boljše povezovanje stroke s prakso,“ poudarja predsednik Holešek, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc pa dodaja, da je nujno sodelovanje med državo, stroko in pridelovalci za zagotovitev dolgoročne stabilnosti panoge.
Ob nedavnem svetovnem dnevu jabolk v združenju pozivajo potrošnike, naj posežejo po slovenskih jabolkih, s čimer podprejo domače pridelovalce in trajnostno pridelavo hrane. Ob tem z nakupom kilograma slovenskih jabolk podprejo domače pridelovalce ter s tem prispevajo k ohranjanju delovnih mest na podeželju in dostopnosti svežih, kakovostnih jabolk v slovenskih domovih. Slovenci sicer v povprečju zaužijemo 281 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je 70 gramov manj od povprečja EU. Združenje opozarja, da slovensko sadjarstvo nujno potrebuje podporo države – tako pri tehnološkem preboju kot pri gradnji namakalnih in oroševalnih sistemov. Le tako bodo sadjarji lahko zagotavljali kakovostno pridelavo tudi v spremenjenih podnebnih razmerah. Trenutno je v Sloveniji z mrežo proti toči pokritih le 33 odstotkov intenzivnih sadovnjakov, namakanih pa 21 odstotkov.
In kaj kažejo globalne napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025. V Svetovnem združenju pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA), predvidevajo, da bo svetovna pridelava jabolk v letošnjem letu znašala 65,44 milijonov ton, od tega jih bodo največ pridelali na Kitajskem in sicer 38,1 milijonov ton. Evropska pridelava jabolk bo po prvih ocenah letos znašala 10,5 milijona ton, kar je malo manj kot lansko leto, kljub temu pa za 7,5 % manj kot v zadnjih treh in zadnjih petih letih. Bistveno nižji pridelek zaradi hude pozebe predvidevajo v Srbiji, Ukrajini, Moldaviji in še posebej v Turčiji, kjer bo letos pridelava znašala 2,71 milijona ton jabolk, kar je za 39% manj kot lansko leto. Pridelava ekoloških jabolk ostaja na približno enaki ravni kot v lanskem letu. Letos bo pridelanih 605 tisoč ton ekoloških jabolk, od tega največ v Nemčiji (170 tisoč ton), Italiji (164 tisoč ton) in Franciji (104 tisoč ton). V Sloveniji bomo (smo) letos po prvi oceni pridelali 35.000 ton jabolk, kar je za slabih 40 % manj kot lansko leto.
Prva ocena pridelka hrušk znaša 1,79 milijona ton, kar je za 1,4% več kot lansko leto, pa vendar še vedno 2,5 % manj kot v zadnjih 3 letih. Največ hrušk bodo letos pridelali v Belgiji, 355 tisoč ton, na Nizozemskem, 348 tisoč ton in v Italiji 302 tisoč ton. V Sloveniji je letošnji pridelek hrušk znašal 1.000 ton, kar je 80 % manj kot lansko leto.
