Prebivalci občine Razkrižje s protestom in podpisovanjem peticije branijo edino možnost za dvigovanje svojega denarja
Nekoč so se Razkrižani borili za slovenščino v cerkvi, ves čas se poleg za boljše življenje, borijo za ureditev meje s sosednjo Hrvaško, saj nekateri ne morejo niti do svojega zemljišča, že slabo desetletje pa se borijo za bankomat v svojem kraju, pravzaprav v središču občine. Gre za edini bankomat v območju desetih kilometrov razdalje, saj je naslednji najbližji v Ljutomeru. Žal odgovorne v naši največji banki – Novi ljubljanski banki (NLB), katero smo prav državljani večkrat sanirali, da si lahko delijo dobičke, ne zanimajo državljani, zlasti na podeželju ne. Zato niti ne preseneča, da so se občani Razkrižja, na čelu s priljubljenim, ljudskim županom Stankom Ivanušičem, odločili ostro zoperstaviti birokratom, ki vse vidijo samo skozi zaslužek in dobiček. Minuli četrtek so pripravili protestni shod, ki je bil dobro obiskan, na njem pa so predvsem poudarjali, da želijo živeti v državi, kjer se slovenskemu podeželju ne bo samo jemalo. Protestniki so bili enotnega mnenja, da bi „dostopnost do gotovine morala biti naša pravica.“ Kaže pa, da od tega kmalu ne bo nič, kajti ko je sedež občine Razkrižje v začetku avgusta, obiskal predstavnik NLB, je dal jasno vedeti, da če v občini želijo bankomat ohraniti, mora občina pokriti del stroškov za delovanja bankomata. Lokalna skupnost pa za to nima denarja, in tudi zakonske podlage ne, kajti zdrava kmečka pamet jasno govori, da „ne more nekdo plačevati, drugi pa račun tega pobirati smetano.“ Na banki se predvsem izgovarjajo na nerentabilnost bankomata, a to ni le zgodba iz Razkrižja, temveč iz številnih drugih manjših in tudi večjih krajev po vsej državi.
Tudi razkriški župan Stanko Ivanušič je predstavniku NLB dal jasno vedeti, da tega, da bi lokalna skupnost plačevala tovrstne storitve banki, kot župan nikakor ne podpira, ker za to tudi ne vidi pravne podlage. „Zahteval pa sem, da NLB najprej odpravi pomanjkljivosti delovanja bankomata v Razkrižju, na katere opozarjamo ves čas. Te so predvsem: Bankomat večkrat ne dela, tudi po nekaj dni, večkrat se zgodi, da bankomat ne dela na dotik, kar na banki ne morejo zaznati. Bankomat ponoči že dolgo ni osvetljen, tako, da je dvigovanje gotovine mogoče, da si uporabniki morajo svetiti z baterijo, da vidijo opraviti dvig. Že od namestitve ne deluje funkcija plačila položnic. Bankomat tudi ni ustrezno označen… Predstavnika banke sem obvestil, da bo o njihovi nameri ukinitve bankomata razpravljal tudi občinski svet občine Razkrižje, kar se je tudi zgodilo. Kljub temu, pa je banka takoj odpovedala pogodbeno razmerje z lastnikom lokala, kjer je bankomat nameščen,“ je ogorčen razkriški župan Stanko Ivanušič.
O problematiki bankomata v Razkrižju, ki je pereč, saj bodo poslej morali po svoj denar hoditi v 10 km oddaljeni Ljutomer, kar je še posebej hudo za starejše, ki nimajo prevoza, je občinski svet razpravljal na minuli 22. redni seji.Soglasno so zavrnil namero NLB, da odstrani edini bankomat in da se pred bankomatom organizira omenjeni protestni shod s sporočilom tako NLB kot vsem pomembnih državnim ustanovam, da želijo živeti v državi, kjer se slovenskemu obrobju ne bo samo jemalo, ampak, da želijo ohraniti dostopnost do takšnih dobrin, kot je dostopnost do gotovine v teh obmejnih krajih. Žal to vodstvo največje banke v državi ne zanima preveč. Dopis s seje sveta, ki je poslan na NLB in državnim ustanovam, so poleg župana sopodpisali vsi članice in člani občinskega sveta. Ob tem so občani na protestnem shodu podpisovali peticijo, ki jo bo možno podpisovati pred bankomatom še nekaj naslednjih dni, enako tudi v občinski upravi občine Razkrižje.
Edini bankomat v Razkrižju je sicer nameščen na zgradbi Market S na Šafarskem, št. 45, najemna pogodba pa je še preklicana. „Zato smo s shodom hoteli povedati, da želimo živeti v takšni državi, kjer s strani pomembnih ustanov slovenskemu obrobju ne bodo samo jemali in ga odrivali, ampak, da se ljudem omogoči dostop do tovrstne bančne storitve. NLB d.d. je odpovedala pogodbeno razmerje lastniku zgradbe, ob tem zavračamo zahtevo NLB, da lokalna skupnost pokriva stroške obratovanja bankomata, kar za to ni pravne podlage,“ je ponovil župan Stanko Ivanušič, ki je že pred časom ostro dejal: „Veste, za ljudi ob slovensko-hrvaški meji obstoj edinega bankomata v občini sploh ni nepomembna malenkost, zato prosimo za razumevanje vse tiste, ki živijo v večjih mestih in jim je obstoj bankomatov za vsakim vogalom samoumeven. Javnost zato pozivamo, naj nas podpre pri prizadevanjih proti takšnim izumom ustanov v državni lasti, ki smo jih pomagali dokapitalizirati vsi davkoplačevalci!“
Ob tem so se nekateri spomnili, kako je nekdanji prvi mož NLB Janko Medja, pred časom ob umiku bankomata v našem parlamentu v Ljubljani, poslancu odgovoril, naj se sprehodi nekaj deset metrov po Ljubljani. Le kaj bi zdajšnji šef naše največje banke povedal prebivalcem Razkrižja, a tudi Negove, Tišine in še nekaterih drugih pomurskih krajev, ki bi se morali odtlej do prvega naslednjega bankomata sprehoditi več kot 10 kilometrov? V omenjenih krajih imajo ali so imeli le po enega, pa še te jim bodo bržčas kmalu umaknili…V tej luči je za mnoge največji absurd prav nedavni dopis vodstva NLB. Lokalnim skupnostim hočejo namreč zaračunati uporabnino bankomatov, in sicer od 3000 do kar 8000 evrov/leto!
V razkriški občini je edini bankomat v zgradbi Boštjana Slaviča na Šafarskem, do najbližje banke ali naslednjega bankomata pa je več kot deset kilometrov. Ivanušič je postregel s podatkom, da banka lastniku zgradbe, v kateri je bankomat, za namestitev ni plačala popolnoma nič, ne plačuje niti nobene najemnine, tudi električno energijo, na katero je priključena naprava, plačuje lastnik lokala. Edini strošek za NLB, ki ga je imela s tem bankomatom, je po Ivanušičevih besedah čiščenje stekla na monitorju bankomata vsakih nekaj let?! Ob vsem tem so ga, kot pravi župan, včasih tudi po ves teden, zlasti za praznike, pozabili napolniti z denarjem.
Kakorkoli že, temeljno sporočilo protesta je v tem, da bodo občani naredili vse, da ta bankomat v Razkrižju obdržijo. Ob tem je jasen tudi župan Ivanušič: V kolikor se NLB na protest ne bo ustrezno odzvala in bo še naprej vztrajala pri odstranitvi bankomata, bomo v občini ukrepali tako, da bomo vzpostavili pogodbe z ostalimi bankami in pozvali občane, da ukinejo svoje račune, ki jih imajo sklenjene na NLB.
Kaj je vzrok, da se ukinja bankomat v Razkrižju, smo pobarali tudi na NLB?
Analize delovanja bankomatov, ki jih v banki opravimo vsako leto, žal kažejo, da je obisk in promet na bankomatu v Razkrižju že več let zapored premajhen in posledično nerentabilen. V NLB že dalj časa opažamo, da se uporabniške navade strank spreminjajo. Vse pogosteje uporabljajo digitalne načine poslovanja (zlasti spletno in mobilno banko) in kartično poslovanje (negotovinsko), saj so enostavni in priročni ter na voljo od kjer koli in kadar koli. V zadnjih letih zaostrenih zdravstvenih okoliščin pa so digitalni načini poslovanja še dodatno pridobili na veljavi,“ nam je pojasnila Mojca Strojan, NLB Komuniciranje, ki je dodala, da trenutno v Pomurju načrtujejo umik še enega bankomata, in sicer v Murski Soboti, kjer da imajo 17 bankomatov, tako da sta dva od njih v neposredni bližini lokacije. Ob tem nam je pojasnila, da NLB ima največjo mrežo bankomatov v Sloveniji, saj jih šteje kar 535. Januarja 2016 pa je mreža NLB BA štela 555 bankomatov, kar pomeni, da so jih v šestih letih umaknili 20. Ni pa nam Strojanova mogla natančno povedati, koliki so stroški posameznega bankomata na podeželju oz. v manjših krajih?
„Konkretnih številk ne moremo navajati, so pa stroški bankomata (vzdrževanje, komunikacija, varovanje) podobni ne glede na lokacijo postavitve. Majhno število transakcij pa je tisto, ki bistveno vpliva na rentabilnost,“ je dodala.
