Sezona gob v razmahu, a se je potrebno držati navodil, predpisov in gozdnega bontona
Podobno kot marsikje po državi, je nabiranje gozdnih sadežev tudi na Goričkem v polnem razmahu. Gozd je zagotovo izjemen prostor za sprostitev in aktivnost, še posebej če pri tem naletimo na gobe, kostanj in druge dobrote. Gozd je življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, zato naj bo naš obisk spoštljiv, kot poudarjajo v Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko. Pri obisku gozda pazimo na svojo varnost in upoštevamo pravila gozdnega bontona. Nekatere gobe lahko škodujejo zdravju ljudi, zato je izjemnega pomena, da nabiramo le tiste, ki jih poznamo. Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov prekomernega nabiranja gozdnih dobrin in povzročanja škode v gozdnem okolju bo JZ KP Goričko v naslednjih dneh izvajal neposredni nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob.
Kaj narekuje gozdni bonton?
Smeti in odpadki ne sodijo v gozd, vse kar smo prinesli, moramo tudi odnesti. V gozdu ne smemo kuriti, saj s tem ogrožamo rastline, živali in ljudi. Bodimo čimbolj tihi, saj hrup moti živali. Ne uničujemo dreves, podrasti in ostalih rastlin (ne lomimo vej, na debla dreves ne vrezujemo lastnih oznak…). Ne uničujemo oznak v gozdu. Ne brcamo gliv (gob), ki jih ne poznamo in ne uničujemo podgobja gob, ki jih nabiramo. Ne uničujemo gozdarske infrastrukture. Psi sodijo na povodec. Da bi zmanjšali negativen vpliv nabiranja gozdnih dobrin, v Sloveniji veljajo omejitve, ki jih moramo vsi upoštevati. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ 2 kilograma gob, oz. eno gobo, ki je težja od dveh kilogramov.
Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila:
Goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto; Prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje; Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču; Gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Posameznik lahko proda gobe tudi na mestih, določenih za prodajo živil, skladno s predpisi. Z globo najmanj 200 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določili. Prepovedano je zavestno uničevanje zavarovanih vrst gliv, zlasti odvzem iz narave ali uničevanje gob in podgobja ter ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Prepovedano je posedovanje, prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava in ponujanje za prodajo ali zamenjavo zavarovanih vrst gliv, odvzetih iz narave. Z globo od 250 do 2.500 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določili. V naravnem okolju je prepovedano voziti, se ustavljati ali parkirati (ne velja za registrirane gozdne ceste), razen na za to določenih mestih ali objektih (ne velja za lastnike zemljišč, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost). Dovoljeno je parkiranje do 5 m izven vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če parkirano vozilo ne moti prometa. Z globo od 40 do 100 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z določili zgoraj omenjene uredbe.
Goričko je sicer bilo v preteklosti poznano po rasti gob širom po Sloveniji zaradi revnih in steljarjenih gozdov rdečega bora in navadne bukve. Tla so večinoma ilovnata in kisla, izstopata tudi kremenčev pesek in kremenčeve kisline, medtem ko so drugi kemični elementi prisotni v primerno majhnih količinah. Glede na primerno toploto in vlažnost rastejo glive od zime pa do pozne jeseni. Ker steljarjenje tukaj ni več prisotno, posledično je manj tudi mikoriznih vrst gob, kot so marčne polževke (marčnice), zimske kolobarnice (sirotice), poletni gobani in jesenski gobani (grbanji). Kljub temu lahko najdemo več kot 400 različnih vrst gliv, med katerimi so najpogostejši predstavniki mušnic, dežnikov, kukmakov, golovic, mlečnic, tintnic, vlažnic, gobanov, dedov, lisičk, trobent, griv, ježkov in prašnic. Še vedno tukaj najdemo veliko število vrst gliv, več je tudi ogroženih in zato potrebnih naše posebne pozornosti in varstva. Med takšnimi najdemo na Goričkem predvsem knežjo mušnico, lepljivega zlatoporja, žlahtnega dedka, krokodiljo kolobarnico in orjaško plešivko. Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da lahko posameznik dnevno nabere dva kilograma gob, poleg te količine lahko nabere tudi gobo, težjo od 2 kg. Popolna prepoved nabiranja velja za 41 vrst gliv, ki so zavarovane in mednje sodijo tudi zgoraj naštete vrste gliv. 111 vrst je uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst gliv. Pri nabiranju upoštevamo gozdni bonton in ne vznemirjajte divjih gozdnih živali, ne odmetavajte odpadkov. Poskrbite za lastno varnost, zato se primerno oblecite in obujte, bodite pozorni na klope, hodite po območjih, ki jih poznate in predvsem nabirajte le tiste vrste, ki jih dobro poznate.
Strokovnjaki rekreativnim nabiralcem svetuje, naj gobe nabirajo po zakonskih predpisih, ob tem naj povzročajo le minimalno škodo, se izogibajo premikanju odpadlega lesa v gozdu, poskusijo določiti čim več vrst na licu mesta brez nepotrebnega odtujevanja iz gozda, predelom z redkimi primerki posvetijo posebno pozornost, premladim primerkom dajo čas za dozoritev in v lastniških gozdovih obvestijo lastnika o svojem namenu. Pravila, ki se jih morate držati, če se odpravite po gobe: Posameznik lahko nabere do dva kilograma gob dnevno, pri nabiranju gob se ne sme uničevati podgobja, ne sme nabirati premajhnih gob, saj trosnjaki niso dozoreli in prekinemo možnost razmnoževanja gob. Gobe položimo v zračne posode, najbolje košare, nikakor v plastične vrečke. Gobarji naj bi veljali za kulturne obiskovalci gozda, ki bi za seboj pustijo čisto okolje.
Nepoznavalci se morate zavedati, da so nekatere gobe zelo strupene, strupene ali neužitne in lahko povzročijo hude zastrupitve, zato nabirajte le tiste, ki jih dobro poznate in jih lahko uporabite za hrano, kljub temu pa spoštujte strupene vrste in ne nabirajte redkih in zavarovanih vrst gliv…
