Skip to content

Najbolj ranljivi državljani dobijo dodatek, največ za verske uslužbence

Trgovine bodo odprte v nedeljo, 27. decembra in v nedeljo, 3. januarja

Vlada je danes sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj, ki nadaljuje: “V tokratnem protikoronskem zakonu je vlada posebno pozornost namenila socialnim vprašanjem državljanov in državljank, predvsem najšibkejših.”

Krizni dodatek bodo dobili upokojenci, študenti, prejemniki otroškega dodatka, starši z več otroki, starejši kmetje, zaposleni, ki prejemajo prejemke v višini do dveh minimalnih plač, je naštel minister.

Tako sedmi protikorona paket med drugim prinaša:

  • solidarnostni dodatek za upokojence (za tiste, ki prejemajo pokojnino v višini do 510 EUR, bo dodatek znašal 300 EUR, za tiste, ki prejemajo pokojnino v višini med 510,01 in 612 EUR, bo dodatek znašal 230 EUR, ter za tiste, ki prejemajo pokojnino v višini med 612,01 in 714 EUR, bo dodatek znašal 130 EUR),
  • enkratni solidarnostni dodatek za otroke (za 1. do 5. dohodninski razred bo dodatek znašal 50 EUR na otroka),
  • enkratni solidarnostni dodatek za študente v višini 150 EUR,
  • izredno pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 EUR,
  • dodatek za velike družine s tremi otroki 100 EUR, za družine s štirimi ali več otroki pa bo dodatek znašal 200 EUR,
  • zaposleni, ki imajo plačo do višine dveh minimalnih plač, dobijo 200 EUR dodatka,
  • pomoč in zagotovitev sredstev za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2,
  • sredstva za garancije za bančne kredite,
  • nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov (šolski, železniški, avtobusni, občasni prevozi itd.), itd.

Predlog zakona uvaja začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, za čas trajanja razglašene epidemije, za osebe, ki jim je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas.

S predlogom zakona se izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev. Poleg solidarnostnega dodatka za upokojence, predlog zakona predvideva tudi enkratni solidarnostni dodatek za ranljive skupine oseb na podeželju. Do enkratnega solidarnostnega dodatka bodo upravičeni tudi študentje in otroci. Predlog zakona uvaja izredno pomoč ob rojstvu otroka. Sredstva za izvedbo množičnega testiranja na prisotnost Covid-19 se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Medicinski pripomočki potrebni v boju proti Covid-19 bodo oproščeni plačila DDV najdalj do 31. decembra 2022.

Za kmete z nizkimi prejemki, ki so starejši od 65 let, je dodatek predviden v višini 150 evrov. Verskim uslužbencem predlog zakona vnovič prinaša mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov, država jim bo poravnala tudi socialne prispevke. Za zaposlene v bolnišnicah in domovih za starejše je predvideno zvišanje urne postavke za najmanj 30 odstotkov.”Tistim zdravstvenim delavcem, ki delajo v posebnih rizičnih pogojih, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov,”je dodal minister Šircelj, ki dodaja: “Socialna komponenta tega paketa je precejšnja, verjamemo pa, da bodo ta izplačila izboljšala socialni položaj tistih, ki so teh dodatkov najbolj potrebni”.

Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se denimo povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Država bo financirala nakupe hitrih testov v gospodarstvu. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom.

V zakonskem besedilu je po Šircljevih besedah zapisana tudi rešitev za najemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zaradi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine. V enem od osnutkov sedmega protikoronskega zakona, ki je pred časom krožil v javnosti, je bila zapisana tudi zamrznitev minimalne plače.”V danes sprejetem predlogu zakona te določbe ni,”je zagotovil Šircelj. Sam meni, da bi se morali o tem vprašanju dogovoriti delodajalci in delojemalci sami.

Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa sta predvideni dve izjemi – 27. decembra in 3. januarja. Glede te določbe je Šircelj sicer dejal, da bo vse odvisno od epidemiološke slike

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja