V Lendavi pripravili zadnjo letošnjo krvodajalska akcijo, s čem so želeli malo omiliti pomanjkanje krvi
Ob trenutnem izrednem stanju, ko se večina ljudi zadržuje v svojih domovih in se redki krvodajalci odločajo za darovanje krvi, niti ne preseneča, da marsikje po državi primanjkuje najbolj pomembne tekočine. A kljub izrednim razmeram pa po državi potekajo krvodajalske akcije. In eno takšnih darovanj najbolj pomembne tekočine, je v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor, pripravilo tudi Območno združenje RK Lendava, Gornja Radgona. V prostorih Centra za zaščito in reševanje v Lendavi so zabeležili lep odziv krvodajalcev, saj jih je na dvodnevni akciji bilo natanko 170, kar pomeni, da so zbrali več kot 60 litrov krvi.
Kot je ob tem povedala Nataliji Gomzi Jablanovec iz lendavskega OZ RK, je šlo za eno najbolj uspešnih akcij v zadnjih letih, tako organizacijski, kot tudi po številu krvodajalcev. Zato so veseli, da so z zbranimi količinami vsaj delno omilili težave s pomanjkanjem te pomembne tekočine. Zanimivo je omeniti, da je nekaj krvodajalcev prebolelo Covid-19 in je tokrat darovalo kri. Tudi Sanja Sobočan Koša, dr. med. specializantka transfuzijske medicine na Centru za transfuzijsko medicino Maribor, je zadovoljna z izvedbo akcije. „V času epidemije je organizacija bila nekoliko bolj tvegana in zahtevna tako da je vse skupaj potekalo malce drugače kot običajno, še zlasti ko gre za preverjanje okuženosti s covid-19“, je med drugim dejala dr. Sobočan Koša, ki je tudi razložila celotni postopek prijave krvodajalcev, kontrole, zdravniškega pregleda, odvzema krvi ipd.
V Sloveniji sicer dnevno potrebujemo okoli 300 krvodajalcev, da zadostimo potrebam zdravstva po krvi. Tudi v času širjenja Covid-19 potekajo nujna in neodložljiva zdravljenja, ki potrebujejo kri. Zato vsakodnevno potekajo odvzemi na terenskih krvodajalskih akcijah po Sloveniji in transfuzijskih ustanovah, seveda pod spremenjenimi pogoji. Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor s krvjo pokriva tri bolnišnice, in sicer UKC Maribor, ter splošni bolnišnici v Rakičanu in na Ptuju. „Vse krvodajalce naprošamo, da v kolikor so bili v minulih dveh tednih v stiku s covid pozitivnimi osebami, da na odvzem ne prihajajo, enako velja za tiste, ki so bili covid pozitivni,” je dejala Erika Kavaš, dr. med. z Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Kdo lahko daruje?
Kri lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece.
Kdo ne sme nikoli darovati krvi?
Osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Zakaj je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno, neplačano in anonimno?
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu!
Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo.
Na svetu je mimogrede veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Pri Rh-faktorju (Rhesus faktor), gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.
