Bilo je v sredo, 29. junija 2016, ko so verniki v soboški škofiji obhajali praznik apostolov sv. Petra in Pavla, istočasno je bilo mašniško posvečenje v soboški stolni cerkvi, ki ga je vodil škof dr. Peter Štumpf. V duhovnika je namreč posvetil Matjaža Muršič Klenarja iz župnije Gornja Radgona.
V tem letu je bilo na območju Slovenije za duhovnike posvečeno 10 mladih fantov. In natanko sedem let pozneje, v četrtek, 29.6. 2023, na Petrovo zvečer, je v domači farni cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni mašo daroval prav Matjaž Muršič Klenar, ki je sicer vojaški vikar in sedaj, po nedavni vrnitvi iz Slovaške, poleg vojaške službe redno opravlja »službo« pomočnika duhovnika v župniji sv. Martina v Martjancih. Tokratne svete maše na Petrovo zvečer v radgonski cerkvi sta se udeležila tudi oba njegova starša, ki sicer živita na Mladinski ulici v Gornji Radgoni. Enako kot po dopoldanski maši, katero je daroval še en Radgončan, lendavski župnik Martin Dolamič Konrad, je bilo tudi po večerni maši na ploščadi pred cerkvijo druženje vseh udeležencev maše, ki so bili deležni prigrizkov in napitkov.
Sicer pa ne gre prezreti, da od 20. februarja letos ima mesto penine in sejmov Gornja Radgona, v duhovniku Matjažu, še enega doktorja znanosti. Radgončan Matjaž Muršič Klenar je namreč takrat na Teološki fakulteti (TF) v Ljubljani zagovarjal svojo doktorsko disertacijo. Naslov doktorskega dela Matjaža Muršiča Klenarja, ki je sprva bil kaplan v Gornji Radgoni, nekaj časa je deloval kot župnik v Radencih, zdaj pa poleg terenskega dela s slovenskimi vojaki, pomaga tudi v Župniji Martjanci, je bil Razumevanje sekularne dobe pri Charlesu Taylorju kot napetost med imanenco in transcendenco. Po besedah njegovega mentorja, ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, njegova disertacija »samoniklo in ustvarjalno odgovarja na vprašanje sekularizacije v moderni dobi. Temeljit študij obširnega opusa kanadskega filozofa Charlesa Taylorja in različnih avtorjev, ki komentirajo in interpretirajo njegovo misel, je vodila Muršiča k jasni in pregledni argumentaciji teze, da se v sekularni dobi, ko se zdi, da je svet zaprt v imanenco, na nov in avtentičen način kaže iskanje in odpiranje transcendenci.«
Naloga Matjaža Muršiča je izviren znanstveno-raziskovalni prispevek pri razumevanju in vrednotenju sekularizacije, v kateri se je znašla sodobna zahodna družba, poudarja Jamnik: »Avtor naloge ves čas ustvarjalno in argumentirano dokazuje, da je prav sodobno obdobje izziv za odkrivanje mnogih znamenj upanja, kjer se Božje iskanje človeka srečuje s človeškim hrepenenjem po Presežnem.« Kot nadaljuje Jamnik, je Muršič Klenar skozi celoten proces pisanja naloge odkrival sledi tega iskanja, »jih argumentirano predstavil ter ob odprtih vprašanjih pokazal tudi na izvirne rešitve. Menim, da mu je konkretno pastoralno delo na različnih področjih in okoljih (kljub velikim obremenitvam in daljšim odsotnostim) bilo ves čas v spodbudo, da je njegova znanstvena misel zelo stvarna, dialoška ter blizu konkretnemu človeku.«
Iz Matjaževe disertacije povzemamo del uvodnika: Sodobna sekularna družba ni kulturno, idejno in miselno enovita. Sestavljajo jo različni religijski in svetovnonazorski pogledi, ki imajo različne globlje utemeljitve in so si včasih med seboj tudi nasprotni. Dejstvo nujnosti sobivanja vseh teh pogledov odpira vprašanja o načinu sobivanja in o možnostih za dialog med temi različnimi pogledi. Iskanje temelja za dialog v sodobni sekularni družbi je zagotovo velik izziv, pred katerega smo postavljeni. V raziskavi bomo osvetlili nekatere značilnosti sodobne sekularne družbe in na podlagi ugotovitev poskušali najti temelj, na katerem je možno graditi razumevanje in dialog med zgoraj omenjenimi različnimi pogledi. Ta temelj lahko najdemo v spoštovanju in zaščiti dostojanstva človeške osebe. Iz tega sledi tudi spoštovanje njenega prepričanja in mišljenja, ki edino vodi k razumevanju, dialogu in kot posledica tega tudi k medsebojni obogatitvi in skupni rasti. (F.K. & O.B,)
Fotografije: Franci Klemenčič