Zainteresiranih za posvojitev otroka vsaj desetkrat več od vseh posvojitev letno; Beležijo tudi upad posvojitev iz tujine
Ob nedavnem tragične dogodku v okolici Prebolda in tudi drugih tovrstnih primerih, zlasti odvrženih novorojencev, ko je jasno, da si nekatere mamice (in tudi očetje) ne želijo otroka, katerega so pred tem dobili, je dobro spomniti, da je tudi v Sloveniji vse več tistih, ki želijo posvojiti otroka. Po navajanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jih je vsaj desetkrat več, kot je vseh posvojitev letno. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo lani v Sloveniji posvojeno le 34 otrok, leto prej pa 40. Lani je bilo iz tujine posvojeno 13 otrok, leto prej pa 23. V lanskem letu je močno upadlo število posvojitev otrok iz Afrike, saj je bilo 10 tovrstnih posvojitev, leto prej pa jih je bilo kar 20. To je največ v enem letu od leta 2008 ko so zabeleženi prvi tovrstni podatki. V vseh teh letih je bilo iz Afrike v Sloveniji posvojenih 105 otrok.
Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev začne center za socialno delo na predlog zakonca, zunajzakonskega partnerja ali posameznika. Za odločanje v postopkih posvojitev so stvarno pristojna okrožna sodišča. Postopek za posvojitev se na sodišču začne na predlog centra za socialno delo. Če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, se postopek začne na njegov predlog. Po posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenega otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji se po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši.
Ker je tistih, ki si želijo posvojiti otroka, veliko več kot otrok, ki jih je mogoče posvojiti, in se zato v zadnjih letih mnogi vse pogosteje odločajo za posvojitev otroka iz tujine, na ministrstvu poudarja, da pravica do otroka pravno ne obstaja. Država pa skuša z različnimi aktivnostmi olajšati pot do starševstva. Tistim, ki si želijo posvojiti otroka, država pomaga tudi z vzpostavitvijo uradnih poti za čim lažji postopek posvojitve z drugimi državami. „Zavedati se je treba, da tudi podpisan sporazum z neko državo ne zagotavlja, da bodo stranke hitreje prišle do otrok, ampak zagotavlja ustaljeno pot in večjo pravno varnost pri mednarodni posvojitvi,” poudarjajo na ministrstvu, kjer dodajajo, da je na centrih za socialno delo trenutno več sto vlog za posvojitev, veliko večino kandidatov oziroma parov so že ocenili, da so možni oziroma primerni posvojitelji, nekaj pa jih končnega mnenja še ni dobilo. V obdobju od leta 2006 do lani je bilo največ vseh posvojitev leta 2012, ko jih je bilo 70, najmanj pa leta 2007, ko jih je bilo 24. Če pa upoštevamo le podatke o posvojitvah iz tujine, je bilo teh največ leta 2013, in sicer 35, najmanj pa leta 2007, ko so bile le tri. Med državami, v katerih so v omenjenem obdobju izvedli posvojitev, prednjači Rusija. Daleč zadaj sledita Severna Makedonija in Ukrajina, preostale države, iz katerih so prišli posvojeni otroci, so Avstrija, Azerbajdžan, BiH, Črna gora, Etiopija, Gana, Gvineja Bissau, Hrvaška, Kazahstan, Kitajska, Kongo, Madagaskar, Moldavija, Poljska, Romunija, Srbija, Španija, Turčija in ZDA.
Na ministrstvu opozarjajo, da so postopki posvojitev dolgotrajni, postopki pri mednarodnih posvojitvah pa so še zahtevnejši. Haaška konvencija predstavlja pravni okvir oziroma minimalne standarde, ki morajo veljati v vseh državah podpisnicah. Praksa pa kaže, da večina držav podpisnic Haaške konvencije, ki daje otroke v posvojitev tujim državljanom, zahteva, da se postopki še dodatno formalizirajo s sklepanjem bilateralnih sporazumov, memorandumov, administrativnih sporazumov ali drugih pravnih aktov. Postopki dogovarjanja med državami potekajo po fazah, vedno pa tudi preverjajo primerljivost ureditev v Sloveniji in v državi otroka…
Postopki posvojitev otrok so dolgotrajni, postopki pri mednarodnih posvojitvah pa so še zahtevnejši – simbolična fotografija