Doc. dr. Bojan Macuh: Davčnim utajevalcem je treba stopiti na prste!

Davčna utaja je nezakonito dejanje. Vključuje namerno prikrivanje, lažno prikazovanje ali izogibanje plačilu davkov. Običajno se izvaja tako, da se dohodek, premoženje ali druga sredstva namerno ne prikažejo v davčni napovedi ali drugem davčnem poročilu, s čimer se zmanjša ali izogne plačilu obveznih davkov. Je nezakonito dejanje, ki se lahko obravnava kot kaznivo dejanje v večini pravnih sistemov. Posledice za davčno utajo se lahko razlikujejo glede na zakonodajo posamezne države, vendar lahko vključujejo visoke globe, kazenske pregone, zaporne kazni ali izgubo ugleda.

Davčni utajevalec je torej tisti, ki namerno prikriva, lažno prikazuje ali izogiba plačilu davkov. Lahko je posameznik ali pa skupina le-teh, ki se odločijo, da ne bodo pravilno poročali o svojem dohodku ali premoženju ali izkoriščajo davčne vrzeli, da se izognejo plačilu obveznih davkov (dohodnina ali dohodek iz samostojne dejavnosti), davke na kapitalske dobičke, davke na nepremičnine, davke na dodano vrednost (DDV) in druge vrste obveznosti, odvisno od davčnega sistema posamezne države.

Za kakovostno, pravočasno in učinkovito delovanje ter razvoj države je treba v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil) zagotoviti potrebna materialna sredstva za njihovo financiranje. Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sisteme davčnih deliktov in predpisujejo sankcije zanje. Najhujša vrsta davčnih prekrškov so davčna kazniva dejanja, najpomembnejša pa je davčna zatajitev.

Izogibanje plačevanju davkov in drugih obveznih dajatev je v vseh državah sankcionirano kot kaznivo dejanje. Izzove lahko resne posledice na gospodarsko in socialnopolitičnem področju. V večini evropskih držav so davčna kazniva dejanja urejena v kazenski zakonodaji (Avstrija, na Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Sloveniji), v nekaterih v davčni zakonodaji (Nemčija, Francija), v nekaterih državah pa v kazenski in davčni zakonodaji (Srbija). Za tovrstna kazniva dejanja so predpisane stroge sankcije. Za organizirano odpravljanje davčne kriminalitete, tudi naša država pogosto zaostrujejo kazenske sankcije zoper tiste, ki ne izpolnjujejo pravočasno in v celoti oziroma pravilno davčnih obveznosti.

V nadaljevanju povzemam Kazenski zakonik (KZ-1-NPB4), ki v 49. členu navaja (https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/249-clen-davcna-zatajitev), da:

• kdor z enim ali več ravnanji, zato da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije, da lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davka, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, ne glede na vrsto obveznosti ali davka v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, doseže veliko premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let;
• se enako kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka enkrat ali večkrat ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, pa skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ne glede na vrsto obveznosti v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, doseže veliko premoženjsko vrednost;
• kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev dejanske davčne obveznosti, na zahtevo pristojnega davčnega organa ne daje podatkov, ne vodi ali ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor, se kaznuje z zaporom do dveh let;
• če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.

V Sloveniji imamo kar nekaj znanih davčnih utajevalcev, ki jim je država bolj ali manj uspešno stopila na prste. Žal se jih veliko ne znajde na seznamu, saj poiščejo vse možne luknje v zakonu in se s tem posledično izognejo kaznim, katere bi bile več kot zaslužene. Precej bolj pa je država in s tem FURS »naklonjena« kaznovanjem t. i. »majhnih rib«. Te vedno najdejo, kaznujejo po hitrem postopku tako, da bi s tem dali ostalim državljanom, majhnim davčnim dolžnikom, vedeti, da z DURS-om ni šale.

Simbolična fotografija – Foto: Mia media