V najstarejšem slovenskem mestu so odprli razstavo ob 650-letnici prvega mestnega statuta
Ker MO Ptuj letos obeležuje 650 let od izdaje prvega mestnega statuta, so v bližnjem občinskem prazniku v Galeriji Magistrat v mestni hiši Ptuj, odprli priložnostno razstavo Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv na Ptuju. Tako so častitljivo 650-letnico prvega ptujskega mestnega statuta obeležili z odprtjem omenjene razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376. Prvi ptujski mestni statut iz leta 1376 ni zgolj pravni dokument, je ob tem bilo slišati, temveč izjemno pričevanje o življenju v poznem srednjem veku. Razkriva pravni red, družbene odnose in gospodarske dejavnosti tistega časa ter ponuja celovit vpogled v vsakdan prebivalcev. Ptujska županja Nuška Gajšek je ob odprtju poudarila pomen tega izjemnega dokumenta za najstarejše slovensko mesto ter izrazila željo, da si razstavo ogleda čim več ljudi, zlasti občanov Ptuja, da se bodo še bolj zavedali, v kakšnem mestu živijo, in bili nanj ponosni.
Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar pa je ob odprtju razstave poudaril: „Ptuj je šest stoletij in pol kazal, kaj je potrebno za napredek družbe. Naša naloga je, da tudi danes pokažemo, da znamo graditi na temeljih te bogate zgodovine, na vrednotah naših prednikov, ter da smo vredni te dediščine.“ Prvi ptujski mestni statut je svoje mesto našel tudi na priložnostni znamki, ki bo skupaj s spominsko kuverto v prodaji eno leto od datuma izida.
Obeležitev 650-letnice z razstavo, okroglo mizo in izdajo znamke ni le spomin na preteklost, je poklon dediščini in priznanje njenemu trajnemu pravnemu ter kulturnemu vplivu na sodobni prostor. Razstava, katere avtor je dr. Dejan Zadravec, je v Galeriji Magistrat na ogled do konca aprila, od 15. maja dalje pa v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.
Ptujski mestni statut iz leta 1376 sicer predstavlja pomemben pravni spomenik, ki je v svojem času bistveno presegel meje mesta in velja za izjemno redek tovrsten dokument. Ta vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih, zapisan v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, hrani knjižnica vojvode Avgusta v nemškem Wolfenbüttlu, kamor je zašel sredi 17. stoletja. Statut, ki ureja delovanje mesta v 195 členih, zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, ki jo je poosebljal salzburški nadškof, mestnimi uradniki in meščani, ki so si prizadevali za urejeno življenje znotraj mestnega obzidja. Danes statut, ki je predmet znanstvenih raziskav že od zadnje četrtine 19. stoletja, ostaja neprecenljiv vir za razumevanje urbanega razvoja in pravnega reda našega najstarejšega mesta. O njem in Ptuju v tistem obdobju bodo na okrogli mizi spregovorili Marija Hernja Masten, Boris Hajdinjak, mag. Lilijana Urlep, dr. Branko Vnuk in dr. Dejan Zadravec.
Kot je povedal avtor razstave Dejan Zadravec iz ptujskega arhiva, je leto 1376 zelo pomembno v zgodovini tega mesta, ki sicer beleži še precej daljšo zgodovino iz rimskega obdobja. Takrat je mesto namreč dobilo svoj prvi znani statut, čeprav je po dostopnih virih pravo na Ptuju obstajalo že prej, a očitno nikoli ni bilo zapisano, če pa je bilo, je bilo to na različnih listinah ali dokumentih.
Vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih je zapisan v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, v nemško knjižnico pa naj bi zašel sredi 17. stoletja. Statut, ki ureja delovanje mesta v 195 členih, zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, ki jo je poosebljal salzburški nadškof, mestnimi uradniki in meščani, ki so si prizadevali za urejeno življenje znotraj mestnega obzidja,“ je poudaril Zadravec, in dodal: „V ptujskem zgodovinskem arhivu iz druge polovice 14. stoletja hranimo le del rokopisa zbirke cerkvenih pesmi, to je en list, medtem ko gradiva iz obdobja nastanka statuta nimamo. Priprava razstave je bila tako precejšen zalogaj, saj nisem imel na razpolago ne originala ne kakršnihkoli drugih dokumentov, povezanih s samim Ptujem v tem času.“
Kot je še povedal Zadravec, so mestni veljaki na čelu z županom Josefom Ornigom šele nekje okoli leta 1907 izvedeli za dokument in takrat vložili precej truda, da bi ga bi pridobili, sicer ne v originalni obliki, pač pa v obliki reprodukcije ali prepisa. Pri tem niso bili uspešni, Zadravec pa je prepričan, da se to, da bi original nekoč le obiskal svoje mesto, najverjetneje ne bo zgodilo nikoli.
Da si je mestna oblast pod vodstvom župana Orniga zelo prizadevala dokument pripeljati na Ptuj, je povedala tudi ptujska zgodovinarka Marija Hernja Masten. Po njenih besedah je Ornig pisal knjižnici, ali lahko odkupi statut, a mu je takratni bibliotekar vljudno povedal, da se te stvari ne prodajajo in da naj si pride kar sam pogledat dokument, da pa ga lahko prepišejo ali kakorkoli drugače reproducirajo. Mestni svet je leta 1908 sprejel sklep, da bo dal narediti fotografije statuta, a se to nikoli ni zgodilo. „Ne vem, kje se je zataknilo. Sama nisem našla teh podatkov, toda leta 1941, ko je nemški okupator zasedel Ptuj, so v luči germanizacije in popularizacije nemštva naredili faksimile. Tega arhiv še danes hrani v svoji zbirki,“ je dejala Masten Hernja in dodala, da danes statut, ki je predmet znanstvenih raziskav že več kot stoletje, ostaja neprecenljiv vir za razumevanje urbanega razvoja in pravnega reda najstarejšega slovenskega mesta…
Razstava na Ptuju je predvsem priča zgodovine, ki traja že 650 let (Foto: MO Ptuj)