Mladi in malo manj mladi, skupaj več kot 200 jih je bilo, so obeležili svetovni dan Zemlje
Tudi letos smo med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki obeležili svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. aprila. Letos je praznik zemlje potekal pod geslom Naša moč, naš planet, s čem se v ospredje postavlja kolektivno moč posameznikov in skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb. S proslav po vsej državi so se vrstili tudi pozivi k prehodu na obnovljive vire energije. Cilj je potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030. Letošnji svetovni dan Zemlje v ospredje postavlja predvsem skupno delovanje. Različni deležniki so ob tem pozvali k ukrepanju na ravni posameznikov, lokalnih skupnosti in odločevalcev.
Dan Zemlje 2026, ki nas vsako leto opominja na odgovorno ravnanje do okolja ter spodbuja k bolj zavestnemu in trajnostnemu ravnanju z naravnimi viri, so Radgončani, predvsem otroci iz šole in vrtca, znova obeležili v Lisjakovi strugi na obrobju mesta penine in sejmov. Na različnih delavnicah so poudarjali, da je naš odnos do planeta tesno povezan tudi z našim zdravjem in kakovostjo življenja! Organizatorji dogodka so bili: Zavod Kultprotur, Mladinski center Gornja Radgona, Občina Gornja Radgona, RS Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Mladinsko delo – aktivni za prihodnost, v sodelovanju z: Zavod Vitica Gornja Radgona, Ribiška družina Radgona, Zavod RS za varstvo narave, DOPPS – BirdLife Slovenia, Čebelarsko društvo “Peter Dajnko” Gornja Radgona, Likovno društvo Gornja Radgona, Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, Osnovna šola Gornja Radgona, TD Majolka, TD Negova Spodnji Ivanjci.
Ob letošnjem dnevu Zemlje so sicer na ministrstvu za naravne vire in prostor izpostavili, da čisto okolje pomeni manj bolezni, boljšo ekonomsko ter prehransko varnost, višjo kakovost življenja državljanov ter večjo odpornost na podnebne ekstreme. V luči osrednje teme današnjega svetovnega dneva Zemlje so na ministrstvu poudarili tudi pomen decentraliziranih, lokalno vodenih ukrepov in praks, ki se na terenu izkazujejo s pozitivnimi rezultati. „Ključno je dobro medsektorsko sodelovanje med kmetijstvom, gozdarstvom, podnebjem, pa tudi gospodarstvom, infrastrukturo, izobraževanjem in lokalno upravo,“ so zapisali v sporočilu za javnost.
Na Zavodu RS za varstvo narave so izpostavili, da okoljski napredek ni samoumeven in se ne zgodi sam od sebe, temveč nastaja skozi vsakodnevna dejanja ljudi, skupnosti, ustanov, strokovnjakov in odločevalcev. „Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pritisk na naravne vire jasno kažejo, da smo dosegli točko, ko razmislek ni več dovolj – potrebna so dejanja,“ so opozorili v Čebelarski zvezi Slovenije. Kot so poudarili, lahko vsak posameznik prispeva k spremembi, in sicer z odgovornimi odločitvami, podporo lokalni pridelavi, varovanjem naravnih virov in ozaveščanjem drugih. Na nujnost pospešenega ukrepanja v boju s podnebno krizo, so opozorili tudi v organizaciji Umanotera. Ob letošnjem dnevu Zemlje so pozvali k opustitvi fosilnih goriv in gradnji trajnostnih ter dostopnih prehranskih in prevoznih sistemov. S tem se bo po njihovem prepričanju zagotovilo večjo prehransko varnost, razogljičenje prometa in konec prevozne revščine ter pravičen zeleni prehod.
V Združenju Ekoci so v okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen izpostavili spremembe zakonodaje EU glede nove genomske tehnike pridelave rastlin in patentiranja semen. Sprememba zakonodaje, ki naj bi bila dokončno potrjena maja letos, predvideva poenostavljeno obravnavo novih rastlinskih sort, pri čemer za del teh rastlin ni predvideno obvezno označevanje v prehranski verigi, so navedli v združenju. Prebivalce Slovenije so ob tem pozvali, naj posadijo čim več slovenskih semen
