Skip to content

Brez kmetij ni mlekarn in obratno

Piknik pogrinjek z mlečnimi proizvodi

Slovensko mlekarstvo se je skozi čas uspešno razvijalo. Razvoj temelji predvsem na spoštljivih odnosih in tesni povezanosti med rejci, zadrugami, mlekarnami in trgovci.

Ali veste, kdo vse je zaslužen za dobro mleko in mlečne izdelke, ki jih tako radi uživate? Gre za usklajeno delovanje celotne mlečne verige. Kmetje mlekarnam priskrbijo kakovostno surovino, zadruge in mlekarne pa kmetom zagotavljajo stabilen odjem mleka. Pomembno vlogo imajo tudi trgovci, ki nam omogočajo, da lahko na enem mestu najdemo pestro paleto izdelkov in okusov.

Večina predelave mleka se vrši v mlekarnah. Po podatkih SURS je bilo s kmetijskih gospodarstev leta 2021 v Sloveniji odkupljenih okrog 589.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile 71 %. Iz mleka so proizvedle okrog 160.700 ton konzumnega mleka, 45.900 ton fermentiranih mlečnih izdelkov, 15.700 ton sira, 12.000 ton smetane in 2.470 ton masla. Spodbudno je dejstvo, da v Sloveniji pridelamo dovolj mleka. Stopnja samooskrbe je okoli 130-odstotna. Pridelava mleka v Sloveniji ima tudi številne prednosti za počutje in zdravje živali ter ohranjanje okolja. Prav tako lokalna pridelava omogoča doseganje višje kakovosti mleka in mlečnih izdelkov.

Mlekarne so pomembne za nadaljevanje mlekarske tradicije

Slovensko mlekarstvo se je skozi čas uspešno razvijalo. Razvoj temelji predvsem na spoštljivih odnosih in tesni povezanosti med rejci, zadrugami, mlekarnami in trgovci.

V Mlekarni Planika so lastniki kar pridelovalci mleka. 200 kmetov, ki mleko pridobivajo od skupno 100 mlečnih krav, je mlekarno prek zadruge ustanovilo že davnega leta 1895. »Spoštovanje tradicije, narave in človeka ter posoške drugačnosti je naše poslanstvo. Smo mala mlekarna, ki pa je izjemno pomembna za posoške kraje. Kmetje bi imeli težavo, kam dati mleko, če se ne bi povezali in s skupnimi močmi ustanovili Mlekarne Planika,« je pojasnila Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika.

Okolje, v katerem je mleko pridelano, je osnova za dobro in kakovostno surovino za mlekarne. »Mleko, ki prihaja s slovenskih kmetij v našo mlekarno, je pridelano v naravnem okolju brez gensko spremenjenih organizmov in je daleč od industrijske pridelave. Naša mlekarna temelji na zadružni povezanosti, spoštovanju tradicije slovenskega podeželja in povezanosti z naravo. Zavezani smo kakovosti in odgovornosti do naših kmetov. Zavedamo se, da brez kmetij, ki pridelujejo mleko, ni mlekarn. Velja tudi obratno: če ni mlekarn, potem ne more biti toliko uspešnih kmetij,« je povedal Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.

Slovensko mleko odkupujejo in predelujejo tudi v Ljubljanskih mlekarnah, Pomurskih mlekarnah, Mlekarni Ekolat, Mlekarni Krepko, Loški mlekarni in Bohinjski sirarni. Manjši del mleka predelajo tudi kmečke sirarne in številni pridelovalci mleka na svojih kmetijah.

Pomembno je sodelovanje z domačimi dobavitelji

Pomembno vlogo igrajo tudi trgovci, ki podpirajo lokalne pridelovalce. V verigi trgovin Fama iz Vipave na svojih policah ponujajo zlasti proizvode manjših proizvajalcev in kmetij. Sodelujejo z domačimi dobavitelji, kot sta kmetija na Krnicah in sirarna Kramar.

»Ponosni smo, da sodelujemo z domačimi dobavitelji, saj imajo kakovostne proizvode. Promet narašča, kar kaže, da kupci vedno bolj spoštujejo in kupujejo kakovostne proizvode,« pojasnjuje Robert Lemut, vodja maloprodaje in marketinga v podjetju Fama. Izredno pomembno se jim zdi podpiranje slovenskega kmeta in podeželja. Vzajemna podpora je po mnenju sogovornika ključna: »Smo slovensko podjetje, ki ima večino poslovalnic na podeželju, zato je podpora vseh členov verige ključna za naš uspeh.«

Roman Mahne iz kmetije Mahne najraje sodeluje z lokalnimi trgovci in neposredno s potrošniki: »Takšno neposredno sodelovanje se z leti krepi. Na naše veselje je vse več potrošnikov, ki pridejo po sire kar na dom. Tukaj lahko izdelke poizkusijo in izberejo sebi najbolj primernega. Dodana vrednost takšnih obiskov je, da hkrati pobliže spoznajo naše delo in kraje. Vse to krepi spoštovanje do našega delovanja.«

Malica z mlečnimi proizvodi v naravi
Mlekarne izvedejo večinski del predelave mleka.

Mladi prinašajo svežino v kmetijsko panogo

Kmetije velikokrat zaznamuje posebna večgeneracijska družinska dinamika. Mladi prevzemajo dejavnosti, ki so jih začeli njihovi predniki. Pri tem se radi zgledujejo po svojih predhodnikih in delujejo v skladu s tradicijo in dragocenimi nauki. Kljub temu so dojemljivi za sodobne trende, zato pri svojem delovanju sledijo tudi najnovejšim dognanjem v povezavi s kmetovanjem.  

Številni kmetje so prepoznali dodano vrednost v skrbi za okolje in zanamce, zato stremijo k načelom trajnostnega kmetovanja. »Prihodnosti ne vidimo v množični pridelavi, ampak dajemo velik poudarek kakovosti in tradiciji naših proizvodov,« pojasnjuje Jure Zdolšek, mlad gospodar hiše s tradicijo Zdolšek.

Poznate seneno mleko?

Nekateri so prepoznali nove priložnosti v drugačni pridelavi mleka, kot je na primer pridelava senenega mleka. Za to mleko je značilno, da morajo biti pri pridelavi oziroma reji upoštevana stroga pravila. To pomeni, da ni dovoljena silaža ali uporaba drugih močnih dodatkov v krmi. Gre za celovit, iz narave izhajajoč pristop, ki je največji približek razmeram, ki so bile v mlekarski tradiciji prisotne v preteklosti. Po takšnem postopku pridelave so poznani tudi na kmetiji Jožeta Verdela z Dobrne, kjer mleko oddajajo Mlekarni Celeia, tam pa ga nato predelujejo v izbrane mlečne izdelke. Slovenske mlekarne si obenem želijo večji delež slovenskega ekološkega mleka, da bodo lahko domačemu potrošniku ponudile več slovenskih ekoloških mlečnih izdelkov.

Pomembna je tudi sodobna tehnologija

Mlajši pridelovalci se zavedajo tudi pomena sodobnih tehnologij in modernizacije opreme. Damjan Tovornik s kmetije Tovornik pravi, da je vlaganje v opremo in njeno posodabljanje danes ključno za uspeh, ne glede na panogo, v kateri deluješ. Kot pravi, deluje v smeri, da za delo na kmetiji navduši mlajšo generacijo.

Sodobnejših prijemov se poslužuje tudi Roman Mahne, ki predstavlja že peto generacijo na kmetiji Mahne. Začetki te kmetije segajo v davno leto 1855. Leta 2005 je družinsko dejavnost razširil in dodal lastno predelavo mleka. V sirarni letno predelajo približno 70.000 litrov mleka. Sogovornik poudarja, da so nove tehnologije dobrodošle, a drage in lahko pod vprašaj postavijo ekonomiko delovanja manjših kmetij. »Ekonomski vidik naložb in dela bo v bodoče bolj pomemben kot kadarkoli prej, zato bo lokalna pridelava in predelava v rahli prednosti zaradi krajših dobavnih poti, odzivnosti in boljše kakovosti,« ocenjuje.

Izbrana kakovost
Znak »izbrana kakovost – Slovenija« označuje izdelke višje kakovosti.

Vedno več kupcev zanima poreklo

Pomembnosti trajnostnega delovanja se poleg kmetovalcev vedno bolj zavedajo tudi trgovci. Potrošniki postajajo pozorni na sledljivost in varnost hrane, tudi mleka in mlečnih izdelkov. V tem oziru se opirajo na razne označbe in certifikate. Potrošnikom v Sloveniji je priročen smerokaz nacionalna shema živil, imenovana »izbrana kakovost«. Izdelki, ki so vključeni v to shemo, so namreč označeni z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Za pridobitev znaka morajo pridelovalci mleka in mlekarne izpolnjevati zahteve, ki so navedene v posebni specifikaciji. Posledično imajo izdelki s tem znakom dokazano lokalno poreklo, so višje kakovosti in so podvrženi neodvisni kontroli certifikacijskih organov. V poslovalnicah Fama skrbijo za dobro izpostavljenost takšnih lokalnih izdelkov, saj se zavedajo njihove dodane vrednosti – višje kakovosti in ne nazadnje podpiranja lokalnih pridelovalcev in predelovalcev.

Pričevanja sogovornikov dokazujejo, da je živilsko-predelovalna panoga veliko močnejša in uspešnejša, ko njeni členi sodelujejo in se povezujejo. S sodelovanjem členov v mlečni verigi vsak med njih lažje zadosti pričakovanjem in željam potrošnika. Zato imamo pomembno vlogo pri nadaljnjem povezovanju prav vsi. Pridelovalci, zadruge, predelovalci in trgovci z utečenim sodelovanjem na eni strani, potrošniki pa z nakupom lokalnih izdelkov na drugi.  

To pomembno lekcijo samooskrbe izpostavlja Roman Mahne z besedami: »Vsi potrošniki, ki kupujemo lokalno pridelano hrano, s svojim nakupom prispevamo k obstoju slovenskih kmetij, njihovemu razvoju in obdelani krajini. V zameno dobimo na krožnik kakovostno hrano, ki ni prepotovala pol sveta.« Ali drugače: uživajmo kakovostno iz naše bližine!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: