Na Koroškem so reševali v kletkah „pozabljene“ mačke, ki so že več dni kričale
Minula najhujša vremenska ujma, ki je kadarkoli prizadela Slovenijo, bo mnogim državljanom ostala v izjemno slabem spominu, pa ne samo zaradi uničenega premoženja, temveč tudi zaradi hudega trpinčenja živali, tako rejnih kot hišnih ljubljenčkov, ki so jih lastniki bodisi „pozabili“ bodisi jim niso mogli pomagati. Seveda je voda odnesla na stotine in tisoče tudi prostoživečih živali, predvsem majhnih srnic, zajcev, lisičk in podobno. Mnogim prostoživečim živalim pa so „pomagali“ tudi radovedneži, ki so namerno hodili po stezicah, katere so bile edina možnost za preživetje majhnih srnic, ki so se uspele rešiti iz deroče vode, nato pa so prestrašene od sprehajalcev, še zlasti tistih s psi, so morale znova bežati v vodo, katera jih je odnesla. Prav o tem nam je razlagal „oče“ čudovite Lisjakove struge pri Gornji Radgoni, katero je voda zalila in povsem uničila tamkajšnje objekte,Vlado Drvarič, ki nam je pokazal fotografije: „Žalosten sem. Takšno je stanje v moji – naši Lisjakovi strugi. Žalosten sem tudi zaradi tega. Ko sem delal te slike sem slišal klice mladih srnic, katere so klicale iz vode, čez nekaj trenutkov so se v vodi pokazale tri srne, mama in mladički, katere so plavale proti nasipu ceste za radgonsko čistilno napravo. Niso mogle na nasip pa tudi pomagati jim nisem mogel. Naslednji trenutek so izginile v veliki travi in vodi. Še sedaj razmišljam, ali bi jim lahko kako pomagal. Mislim da ne, upam pa da so se nekje vseeno rešile…“
Nadvse žalostno zgodbo pa nam je razlagala tudi Suzana Vodnjov, predsednica Društva proti mučenju živali Koroške: „Danes smo dobili obupan klic krajanke Petre iz Tolstega Vrha pri Ravnah na Koroškem, da se od hiše iz katere so gasilci pred dnevi evakuirali stanovalce, do glavne ceste sliši glasen mačji jok. To je točno tam, kjer je zaprta cesta na relaciji Ravne na Koroškem – Dravograd. V spremstvu krajanov Tolstega Vrha smo nemudoma šli na teren. Po poplavljenem, razmočenem in strmem terenu smo se v tretje le prebili do hiše. Slišalo se je bučanje vode pomešano s predirljivimi mačjimi kriki. Skozi dvorišče in hišo namreč še vedno buči voda. Šli smo za mačjimi glasovi in jih našli. Prizori so bili šokantni. Tri mačke so bile več dni zaprte v dveh kurjih ali zajčjih kletkah (po koroško: “katecih”), brez vode in hrane, v lastnih iztrebkih. V enem izmed “katecov” smo našli tudi večjo papigo, na kar nismo bili pripravljeni, a smo tudi no rešili. V bližnjem jarku pa smo našli utopljenega mačjega mladiča. Mačke smo seveda brez pomislekov “potegnili iz dreka” in jih začasno odpeljali na varno v društvene prostore in obvestili lastnike. Ker se vedno najde osa, ki piči objokan obraz, je treba vnaprej dodati, da so lastniki hiše, z malim otrokom v naročju, v noči evakuacije naredili, kar so v trenutkih groze, ko jim je voda zalivala dom, znali in zmogli. Mačke so dali sicer na varno pred vodo, a do njih niso več mogli, razen menda enkrat peš. Čudi nas le, da niso poklicali na pomoč.“
Omenjena družina sicer že doslej ni imela skoraj nič, zdaj pa nimajo čisto nič in bolj kot kritiko za svoje početje do mačk, potrebujejo našo pomoč. Preseljeni so v blok, njihov dom pa ni več primeren za bivanje. „Če bi jim kdo lahko pomagal, naj nas kontaktira. Ker smo z mačkami zabasani do vratu, bi nujno potrebovali pomoč v obliki začasnega doma za te tri mačje sirote, še prej jih bomo pa veterinarsko oskrbeli. Je kje kdo, ki ima pogoje, da bi jih začasno vzel pod streho? Potrebujejo le eno sobico zase. Naš kontakt je: 041 607 218,“ dodaja Suzana Vodnjov, ki se vse življenje bori za živali. Ob tem pa doda, kako se bojijo, da je ta zgodba „le vrh ledene gore.“
