Skip to content

Podnebne spremembe, mila zima ali pomanjkanje hrane „zadržujejo“ štorklje v Evropi

Letošnjo zimo na sončni strani Alp prezimuje rekordno število belih štorkelj, ki se vse manj odločajo za selitev v Afriko in druge tople kraje

Čeprav po nekaterih delih naše državice, na sončni strani Alp, niso redki otroci, ki vsaj v živo niso nikoli “srečali” ali videli štorkljo, oz. štrka, kot “prinašalki otrok” pravijo v Prekmurju, je na skrajnjem severovzhodu države omenjeni ptič z dolgim kljunom in visokimi nogami, postal praktično domača ptica. Vse pogosteje se namreč zgodi, da štorklje, občasno zaradi poškodbe, sedaj pa očitno česa drugega, ostanejo na območju Pomurja in tudi drugih delov Slovenije tudi čez zimo, čeprav je znano, da zaradi zime štrki že pozno poleti, med 15. in 30. avgustom odletijo na jug, že marca pa s svojim prihodom napovejo pomlad. Na njihovo srečo v zadnjih letih niti ni pretirano mrzlih zim in tudi “zimsko življenje” v Pomurju ni pretirano naporno. To pa še posebej ne, če domačini pri tem preživetju pomagajo s prehrano in kakšnim zavetjem, kot je to pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer na dvorišču lahko skozi vidimo vsaj kakšen par štorkelj. Prekmurci in Prleki so namreč navajeni, da se pri Nabergojevih živalim dobro godi in predvsem poškodovane živali jim nenehno prinašajo. Tam jih potem krmijo, zdravijo in negujejo, ko pa so spet sposobne odleteti ali oditi, jih spustijo v naravo. Toda dejstvo, da se omenjenim živalim pri omenjeni veterinarski družini godi dobro povzroči, da jih živali, med katerimi tudi štorklje ne želijo zapustiti. Tako lahko mimoidoči, med katerimi je največ turistov iz sosednjega turističnega kompleksa Terme 3000 in Terme Vivat, občudujejo marsikatero žival tudi v tem zimskem času. Nekako posebej zanimive so ravno štorklje, ki čez dan ponosno sprehajajo po dvorišču, zvečer pa prenočijo v posebnem zavetju, kjer jih čaka tudi hrana. Trenutno je pri Nabergojevih kar nekaj štorkelj, od česa štiri bele in dve črni, kar je večja redkost. Ravno Nabergojevi nenehno opozarjajo, da je potrebno vsem živalim pomagati in jim nuditi zatočišče. Tako kot vsem drugim živalim, ki so pri njih, pa se tudi štorkljam, ki pri njih čakajo prihod tople pomladi, godi samo lepo…

Bele štorklje so sicer velike, vsem dobro znane ptice, med drugim so upodobljene tudi na slovenskem kovancu za en cent. Štorklje navadno gnezdijo na visokih električnih drogovih, v iskanju hrane v zimskih časih, pa je že od nekdaj znano, da se štorklje čez zimo odločajo za selitev v tople kraje. Naše štorklje se najpogosteje selijo čez Balkanski polotok in Bospor v podsaharsko Afriko. Kot rečeno pa vse več štorkelj, ki so se v preteklosti v jatah selile v Afriko pa se zaradi milih zim in menda pomanjkanja hrane v njihovem južnem, zimskem domovanju, odloča za prezimovanje v Sloveniji. In letošnja zima je rekordna po prezimovanju štorkelj v Sloveniji. Prva prezimujoča štorklja je sicer bila registrirana leta 1973, do leta 1999 pa je bila prezimujoča štorklja v Sloveniji opažena zgolj med milejšimi zimami. Poleg omenjenih štorkljah pri Nabergojevih, je vsaj ducat štorkelj tudi „v divjini“, kjer so jih opazili predvsem zaščitniki ptic, a tudi domačini. Po podatkih Urše Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je letošnja zima rekordna po prezimovanju štorkelj v Sloveniji: »Letos v Sloveniji prezimuje 12 štorkelj, in sicer pet v Logatcu, potem v Ivančni Gorici, v Dolenjem Jezeru in pa v okolici Pragerskega in Slovenskih Konjic.« Ob tem Gajškova poudarja, da v „Sloveniji prezimujejo predvsem lokalne štorklje, tiste ki pri nas gnezdijo že čez leto. Zaradi milih zim so se nekatere odločile, da bodo tu ostale, ker jim to omogoča boljše preživetje. Selitev je za štorklje vedno bolj nevarna, ker jih na poti čakajo številne nevarnosti, med drugim tudi krivolov oz. lov nasploh v Afriki.“

Za štorklje so v Afriki nevarna tudi odprta smetišča, kjer se lahko zastrupijo s hrano, ali pa pojejo kos plastike, ki jim ostane v želodcu in potem poginejo. Nevarne za štorklje so pri selitvi tudi žice daljnovoda. Zaradi vsega tega v DOOPS pričakujejo, da bo trend prezimovanja štorkelj pri nas še šel navzgor. „V prihodnosti lahko pričakujemo več prezimujočih štorkelj pri nas. Mi imamo zbrane podatke od leta 1999 in je zelo dobro vidno, da je do leta 2010 v Sloveniji prezimovala kakšna posamična štorklja, v zadnjih petih letih pa redno prezimuje več kot pet štorkelj,« je dodala Urša Gajšek, ki ponavlja, kako vse kaže, da bodo zime še naprej ostale mile, zato bo najverjetneje v prihodnjih letih še več štorkelj prepoznalo, da je boljše ostati v Sloveniji.

Sicer pa je glavni razlog za selitev iskanje hrane, saj se selijo zaradi sezonskih virov hrane, ker pozimi načeloma naj ne bi bilo dovolj hrane pri nas oziroma bi bila težje dostopna zaradi snega. „Ker pa je pozimi snega v Sloveniji vedno manj, imajo štorklje na voljo dovolj hrane, kot so miši, ribe, rakci in imajo zadosti hrane za preživetje,“ še dodaja Gajškova.

Bela štorklja (prekmursko: štrk)

Gre sicer za belo štorkljo – znanstveno ime je Ciconia ciconia. Bela štorklja je največji evropski ptič in tudi po drugih značilnostih jo je v tem delu območja razširjenosti praktično nemogoče zamenjati s katerim drugim ptičem. Dolga je od 95 do 110 cm in ima razpon kril med 180 in 218 cm. Tehta od 2,3 do 4,5 kg. Prepoznamo jo po dolgem vratu in nogah, črno-beli operjenosti ter rdeči obarvanosti nog in kljuna. Črna so le letalna peresa in trtica, po ostalem telesu pa so bele. Mladiči imajo nekoliko bolj bledo obarvane noge in kljun, ki se konča s temno konico. Na tleh hodi s počasnimi, gracilnimi koraki. Oglaša se praktično ne, le ob srečanju na gnezdu odrasli glasno trkajo s kljuni. Gnezdi v odprti kulturni krajini z dostopom do rek, močvirij in poplavnih ravnic, kjer lovi svoj plen. Večinoma se hrani z malimi sesalci, žabami, kačami, žuželkami in deževniki. Ni plašna, zato pogosto gnezdi tudi v bližini človekovih bivališč, na dimnikih, električnih drogovih, zvonikih ipd. Prezimuje v tropskih krajih. Iz naših območij odleti po 15. avgustu. Največ, skoraj 100.000 parov štorkelj gnezdi v vzhodni Evropi in to na Poljskem, v Ukrajini, Belorusiji Litviji in Latviji. Celotno svetovno populacijo ocenjujejo na več kot pol milijona osebkov, zato je globalno ne obravnavamo kot ogroženo vrsto. V Sloveniji gnezdi okrog 200 parov. Največ štorkelj v Sloveniji je v severovzhodnem delu države, a tudi na Gorenjskem in po drugih delih države.

Štrk je bil v naših krajih že od nekoč zelo priljubljena ptica (žival). Že pred več kot 160 leti je bilo na prleškem konci zapisano, kak so mamike svojim otrokom pravile, ko so jih vprašali, od kod so prišli, da jih je „ptič Bogdal iz stüdenca prnesa“. S tem so mislile na štrka, za katerega so tudi pravili, da otroke varujejo pred kačami, če so zunaj zaspali. Za štrka so verjeli, da ko v jesen odleti na jug, se tam spremeni v človeka. Tudi Arabci so verjeli, da je štrk nekoč bil duhovnik, ki ga je Alah zaradi njegovih grehov spremenil v ptiča. Štrke in štorklje imajo ljudje še danes zlo radi, saj pravijo, da gre sreča k tisti hiši, na kateri si štorklja naredi svojo gnezdo, obenem pa njenega gnezda ne smeš razdirati, kajti nikoli ne boš imel otrok…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: