Novi pojavi kuge drobnice na Madžarskem ob meji s Slovenijo, kjer je ogroženih že šest občin
Moravske Toplice – Zaradi pojava novih izbruhov kuge drobnice na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo je državno središče za nadzor bolezni povečalo ogroženo območje v Sloveniji. Vsi ukrepi še naprej ostajajo v veljavi na celotnem ogroženem območju. Na Madžarskem so namreč potrdili dva sekundarna izbruha kuge drobnice. Oba obrata sta kontaktna obrata, kamor so bile živali odpremljene iz primarnega izbruha oziroma od koder so dobili krmo. V obratu v Szentgyorgyvolgy-Nagymetnekpuszta (v bližini Kobilja, op.p.) je bilo 1.146 ovac, od katerih je približno 400 živali kazalo klinične znake (konjunktivitis pri odraslih živalih, pri jagnjetih pa kašelj, nosni izcedek in driska). V drugem obratu v Lentiju (v bližini Dolge vasi, op.p.) je bilo skupno 20 živali (9 ovc – 4 breje, 1 oven in 10 jagnjet). Živali so imele povišano temperaturo, nosni izcedek, krvavo drisko in vezikularne spremembe po gobčku.
Bolezen so potrdili po vzorčenju 31. januarja 2025. V obeh okuženih čredah so vse dovzetne živali usmrtili, epidemiološka poizvedba je še v teku. Določili so zaščitna (3 kilometre) in ogrožena območja (10 kilometrov). Ogroženi območji segata v obeh primerih tudi na območje Slovenije. Sedaj se je ogroženo območje v Sloveniji zaradi kuge drobnice na Madžarskem razširilo in zajema določena naselja v občinah Dobrovnik, Hodoš, Kobilje, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci. Na ogroženem območju se izvajajo ukrepi, uvedeni 30. januarja 2025, sedaj pa se je območje še razširilo. Madžarska je sicer že 26. januarja 2025 potrdila kugo drobnice (Peste de petit ruminant – PPR) v naselju Szentgyörgyvölgy na zahodu države, v bližini meje s Slovenijo. Bolezen so potrdili pri ovcah, ki so bile na Madžarsko vnesene iz Romunije. Okuženi obrat na Madžarskem je od meje s Slovenijo oddaljen manj kot 10 kilometrov. Ker madžarsko območje z omejitvami sega tudi na ozemlje Slovenije, je državno središče za nadzor bolezni določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.
Ogroženo območje v Sloveniji zaradi PPR na Madžarskem zajema šest občin z verč kot 30 naselij. Kuga drobnice je zelo nalezljiva, akutna, visoko febrilna virusna okužba ovac in koz. Občasno zbolijo tudi drugi parkljarji. Človek se ne more okužiti.Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato rejce poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. Na ogroženem območju se izvajajo naslednji ukrepi: Izvajalci dejavnosti oziroma imetniki živali morajo veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu (OU) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin takoj prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri drobnici ali oborah z dovzetno divjadjo, vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živalih; drobnica mora biti nastanjena ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi; postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije na območju obrata; izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno s preoblačenjem in preobuvanjem ob vstopu in izstopu iz objektov z drobnico oziroma uporabo zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo (posebna obleka za obisk vsakega tropa), namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok; prepoved premikov drobnice in proizvodov, ki izvirajo od drobnice znotraj območja, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU; prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko izvaja le po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja; prevozna sredstva za prevoz dovzetnih živali in njihovih proizvodov, ki izvirajo z ogroženega območja, morajo biti razkužena; vsako vzorčenje v objektih z drobnico, ki ni namenjeno spremljanju prisotnosti PPR, mora predhodno odobriti pristojni OU; prepoved zbiranja drobnice (sejmi, razstave, tržnice in druga zbiranja); prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU; vodenje evidenc v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata, ter o drobnici v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina, druge spremembe pri živalih (na primer sprememba zdravstvenega stanja).
Za preprečevanje PPR je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje (ozaveščenost, pasivni nadzor, prijava suma) ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov. Imetniki živali morajo biti pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti, kot so nakup živali iz preverjenih rej, čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in podobno. Preprečiti je treba vnos virusa prek okuženih živali (okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi) ali okuženih predmetov.
