Reševalni psi iz več evropskih držav v Prlekiji vadili pomoč ponesrečencem ter vleko ljudi, supov in čolnov.
Na gramoznici v Babincih pri Ljutomeru, ki obsega 13 ha vodne površine z največjo globino 30 metrov je potekal prvi slovenski mednarodni Logijev tabor za reševanje iz vode s pomočjo psov. Tedenski trening za reševanje iz vode s psi, so ga organizirali Ljubiteljsko kinološko društvo vodnih psov in prinašalcev (LKDVPP) Ljubljana, Kinološko društvo za reševalne pse REPS Maribor in Mladinski center Prlekija (MCP), je predstavljal pomemben mejnik v razvoju vodnega reševanja s psi v Sloveniji in je bil del aktivnosti prvega slovenskega Kompetenčnega centra REPS za reševanje iz vode s psi. Za strokovno izvedbo usposabljanja je poskrbel Nicola Carrara, član REPS Maribor, ustanovitelj italijanskega društva ZERO Impact iz Bergama in nekdanji svetovni prvak v reševanju iz vode s psi. Pod njegovim vodstvom so udeleženci izpopolnjevali tehnike vodnega reševanja po mednarodnih standardih IRO. Reševalni pari so na taboru vadili skoke iz čolnov, pomoč ponesrečencem, vleko ljudi in plovil ter druge naloge, ki jih morajo obvladati psi za reševanje iz vode. Ob koncu tabora, minuli konec tedna, so udeleženci na gramoznici opravili še uradne izpite po pravilniku Mednarodne organizacije za reševalne pse.
Kot je povedala Hojka Kraigher iz Kinološkega društva za reševalne pse REPS Maribor in LKDVPP, so letos prvič pripravili celotedensko usposabljanje. Prvi trije dnevi so bili namenjeni nacionalnemu treningu, nato pa se je začel štiridnevni mednarodni del pod vodstvom inštruktorja Carrara iz Italije. »Gre za enega najboljših inštruktorjev na svetu. V letih 2010 in 2011 je bil tudi svetovni prvak v reševanju iz vode,« je povedala Kraigher. Tabora so se sicer udeležili vodniki in psi iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Avstrije in Italije. Izpite je spremljal sodnik Mednarodne organizacije za reševalne pse Pavel Šabacky iz Češke. Med udeleženci je bila tudi Eva Kačerkova iz Češke, ki se z reševanjem iz vode ukvarja že več kot 15 let. Pojasnila je, da se šolanje začne že pri mladem psu, zahtevnost vaj pa se nato postopoma povečuje. »Po dveh ali treh letih je lahko pes v najboljši telesni pripravljenosti in ima znanje, potrebno za zahtevnejše naloge,« je povedala strokovnjakinja Kačerkova.
Na taboru so prikazali tudi reševanja človeka, ki je padel v vodo in potrebuje pomoč. Pes je po ukazu skočil v gramoznico, priplaval do ponesrečenca in ga najprej obplaval. Oseba se je nato prijela za ročko na pasjem reševalnem jopiču, pes pa jo je povlekel proti obali. Darinka Lečnik-Urbancl, podpredsednica Društva REPS Maribor, je pojasnila, da pes človeka obplava predvsem zaradi varnosti. »Pri človeku v vodi lahko nastane panika. Pes ga zato obplava in se postavi tako, da se lahko oseba varno prime za ročko ter ga ne potegne pod vodo,« je povedala in dodala, da ko priplavata do obale, vodnik najprej prevzame ponesrečenca, pes pa se umakne in mu omogoči nadaljnje nudenje pomoči. Reševalni psi so prikazali tudi pomoč osebi, ki je odplavala stran od čolna. Pes je skočil v vodo, priplaval do nje in jo pospremil oziroma povlekel nazaj do plovila.
Pri vajah se pes vedno približa sprednjemu delu čolna, kjer ni motorja in je nevarnost poškodb manjša. Sledila je še vleka čolna proti obali. Pes je v gobec prijel vrv in plovilo z več ljudmi povlekel do označene točke.
Darinka Lečnik-Urbancl je pojasnila, da je bil po prejšnjih pravilih predpisan čoln s šestimi ljudmi oziroma skupno maso približno ene tone. Po novih pravilih je lahko na čolnu manj ljudi, ključno pa je, da pes plovilo nadzorovano pripelje do določene točke. »Pomembno je, da je pes vztrajen, da ves čas drži vrv in čoln vleče proti obali. Začetek je nekoliko težji, ko čoln začne drseti po vodi, pa je vleka lažja,« je povedala. Pojasnila je, da usposabljanje in izpiti potekajo na različnih zahtevnostnih stopnjah. Pri predizpitu morajo psi opraviti dve vaji reševanja z obale, na višjih stopnjah pa se naloge izvajajo tudi iz čolna. Na najzahtevnejši stopnji mora pes med drugim priplavati do ponesrečenca, ki ne kliče na pomoč, in ga privleči na varno. Pri drugi vaji pes do ponesrečenca odnese reševalni obroč, zaplava okoli njega in ga nato skupaj z osebo povleče do obale ali čolna. Ena od zahtevnejših nalog je vleka čolna z več ljudmi. Pes mora plovilo z razdalje približno 40 metrov privleči do določene točke na obali.
Sam izpit vključuje tudi poslušnost na kopnem, vožnjo na supu, plavanje med plovili in prinašanje vesla iz vode. Pomemben del preizkusa je vzdržljivostno plavanje ob čolnu. Na začetni stopnji mora pes plavati najmanj štiri minute, na naslednji najmanj osem minut. Na najzahtevnejši stopnji plavanje traja najmanj 12 minut oziroma do 800 metrov. Hojka Kraigher je pojasnila, da je zahtevnost šolanja odvisna od posameznega psa in njegove pasme. Nekatere pasme, denimo labradorci, imajo veliko veselje do vode in prinašanja predmetov. Pri drugih psih je za osvojitev nalog potrebnega več časa. Težavo lahko predstavlja tudi preveliko navdušenje nad vodo. »Večina psov je povsem norih na vodo, zato lahko poslušnost nekoliko opeša. Ko zagledajo vodo in dobijo igračo, jih je včasih težko priklicati nazaj,« je povedala.
Dodajmo tudi, da je pri izvedbi tabora sodelovala tudi Gasilska zveza Ljutomer, ki pokriva občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje, kjer je več gramoznic in drugih vodnih površin. Njen predsednik Andrej Rus je pojasnil, da so jih organizatorji k sodelovanju povabili že lani, ko so iskali primerno območje za izvedbo usposabljanja. Gasilci so zagotovili čoln in potrebno opremo, pri vajah pa so sodelovali tudi gasilke in gasilci. »Zelo smo veseli, da lahko sodelujemo z društvom REPS in Mladinskim centrom Prlekije, ki se je aktivno vključil v izvedbo tabora,« je povedal Rus. Dodal je, da čeprav mnoge vodne površine za kopanje niso dovoljene, jih ljudje kljub temu obiskujejo. V neposredni bližini je tudi reka Mura, kjer potekajo številni spusti. Rus je poudaril, da morajo gasilci zaradi tega iskati nove možnosti in inovativne rešitve za pomoč pri reševanju na vodi. Sodelujoči v Prlekiji si sicer želijo, da bi se usposabljanje reševalnih psov v prihodnje povezalo tudi s sistemom zaščite in reševanja. Rus je ocenil, da bi lahko dosedanje sodelovanje obrodilo sadove ter se nadaljevalo in nadgrajevalo na državni ravni. Za izvedbo tabora so gramoznico v Babincih izbrali tudi zaradi kakovosti vode. Rus je povedal, da so vzorec poslali na analizo v Ljubljano. Po njegovih besedah je bila voda med najčistejšimi v Sloveniji.
Ustanovili so prvi nacionalni center
Kinološko društvo za reševalne pse REPS Maribor letos praznuje 30 let delovanja. Ob tej priložnosti so ustanovili prvi slovenski Nacionalni center za usposabljanje reševalnih psov za reševanje iz vode. V društvu se s tovrstnimi aktivnostmi ukvarjajo že več kot desetletje, reševanje iz vode pa je v Sloveniji za zdaj predvsem športna dejavnost. Pridobljeno znanje želijo v prihodnje uporabljati tudi v praksi ter ga povezati z delom gasilcev, civilne zaščite, lokalnih društev in drugih reševalnih služb.
