Regulacija Drave in Mure ogrozila populacijo

Breguljka je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko. Tudi pri nas je veliko kolonij breguljk, ki ponekod žal izginjajo, saj so denimo lanske poplave in sploh vremenska ujma odnesla ogromne količine kolonij. Tudi zaradi tega prostovoljci pred njihovo vrnitvijo z juga, postavljajo gnezdilne stene, ki bi pomagale ohranjati populacijo breguljk na našem območju. Tačas so prostovoljci zelo aktivni na severovzhodu države, kjer urejajo gnezdilne stene na rekah Dravi in Muri, ravno tam, kjer regulacija omenjenih reka močno ogrozila populacijo breguljk

Tako je pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave organizirala prostovoljno akcijo postavljanja gnezditvene stene ob reki Muri v Konjišču (Apaška dolina). Kot je povedala podpredsednica pomurske sekcije DOPPS Anja Cigan, je to bila že tretja takšna akcija, podobne akcije pa se že dlje časa izvajajo na reki Dravi. Namen akcije je zagotoviti primerno okolje za gnezdenje breguljk, naših najmanjših lastovk, so selivke, tako kot sta mestna in kmečka lastovka, in se bodo v drugi polovici marca oziroma prvi polovici aprila vračale v gnezdišča. Za svoja gnezda potrebujejo čiste, strme brežine. Značilno je, da si v te brežine skopljejo rove in gnezdijo na koncu teh rovov. Živijo v kolonijah, prehranjujejo pa se predvsem z žuželkami, ki jih lovijo nad vodno površino. V koloniji je lahko po nekaj deset do nekaj sto parov, odvisno od razpoložljivega prostora. Vezana je na bližino vode, pogosto je mogoče opazovati večje skupine breguljk kako lovijo žuželke tik nad gladino rek in jezer. Lahko imajo dva zaroda na leto, kar je sicer odvisno od razmer, pogoj je torej primeren življenjski prostor in dovolj hrane. V zadnjih desetletjih je njihovo število upadalo predvsem zaradi reguliranosti Mure in Drave, ostale so samo posamične kolonije in posamična gnezdišča. „V spodnjem delu ima reka Mura bolj ohranjeno rečno dinamiko, kar pomeni, da voda bolj regularno na določenih mestih jemlje, na drugih spet odlaga, in tam, kjer jemlje brežino, nastajajo ti primerni življenjski prostori za breguljke in tudi vodomce. V tem zgornjem delu pa je reka praktično v celoti regulirana, z utrjenimi brežinami, tako da voda tega ne more storiti. Je pa zaradi lanskoletnih velikih poplav Mura na več mestih odnesla brežino in tako je nastalo več teh sten. Naj povem še, da je bilo območje v Konjišču, ki smo ga očistili, renaturirano v projektu Natura Mura. V projektu je bilo zavarovanje premaknjeno v zaledje, tako da ima Mura spet prostor, da jemlje brežino. Če tega ne bi bilo, tudi stene ne bi mogli urediti v taki meri,“ pravi Anja Cigan, in dodaja, da so s prostovoljci v sobotni akciji očistili približno 100 metrov brežine.

Akcija se bo nadaljevala v torek, 26. marca, na območju Gaberja, kjer bo DOPPS sodelovalo z Međimursko prirodo, hrvaško organizacijo, ki je zadolžena za varstvo narave v Medžimurski županiji. Akcije so sicer del projekta LIFE RESTORE for MDD, ki si prizadeva za obnovo habitata za ogrožene vrste, kot je breguljka, ki je znana tudi pod imenom peščena lastovka, in ki živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«. Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije, ki ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več. Prostovoljci DOPPS zato vsako leto umetno vzdržujejo nekaj sto metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle.

Pripravili so prvo gnezditveno steno za breguljke v Apaški dolini (foto: DOPPS – BirdLife Slovenia)