Predsednik Internacionalne Kofukan organizacije med drugim podelil uradno diplomo – črni pas 1. dan, znanemu zdravilcu Stanku Filipiču
V tem predprazničnem času, ki verniki obeležujejo največji krščanski praznik, je znova bilo slovesno in razigrano tudi na območju Male Nedelje, Precetincev, Ljutomera in Križevcev. Kako tudi ne, ko pa je Prlekijo znova obiskal visoki gost iz svetovnega karateja Keiji Tomiyama. Ob 40-letnici Kofukan Slovenije, je vrhunski japonski mojster karateja in predsednik Internacionalne Kofukan organizacije, na Celjskem, v Polzeli in Ljutomeru izvedel seminarje in treninge karateja in navdušil vse mlade in starejše karateiste ter ljubitelje tega atraktivnega športa. A to ni bilo vse, kajti visokega gosta, ki je v času bivanja v Sloveniji bil nastanjen v Biotermah Mala Nedelja, v bližnji vasi Precetinci na večerji gostil znani slovenski zdravilec Stanislav Filipič, ki je mimogrede tudi sam karate mojster in nosilec črnega pasu. Svojemu karate vzorniku je Filipič pokazal tudi „svoje zdravilno zvijanje žlice“.
Sploh pa, da obisk visokega predstavnika svetovne Kofukan karate organizacije ni bil samo uraden in delaven, so poskrbeli člani Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer, natančneje njihov član Filipič, kateri je z družino za mojstra Tomiyamo in njegove gostitelje, na čelu s prleškim (slovenskim) mojstrom karateja, črni pas – VI. dan Ricardom Žibratom – Rikijem, prijatelje Filipičevih pripravila bogato večerjo. Med bogato obloženo mizo različnih jedi niso manjkale niti dobrote iz kmečke peči – kvasenice in postržjače, ki jih odlično speče Stankova žena Katica. Tako je gost iz Japonske, ki sicer živi v Nottinghamu v Angliji, lahko okusil nekaj dobrot tradicionalne prleške kulinarike, nad katero je bil navdušen. Enako pozitivno je ocenil tudi domača vina iz Stankove kleti, čeprav jih redko pokuša. V zahvalo za bogato pogostitev je Stanko prejel podpis na kimono v japonščini, ob tem tem je Filipiču izročil tudi uradno diplomo, ki je prispela iz Japonske in potrjuje črni pas, ki ga je Stanko pridobil lani poleti. Ugledni slovenski zdravilec je japonskega gosta povabil na počitnice v Prlekijo, ki bi trajale več dni, ne pa da prihaja samo uradno na seminarje in treninge karateja.
Na prijetnem srečanju in druženju smo med drugim izvedeli, da gospod Keiji Tomiyama (9. DAN Shito-Ryu karate), tokratni njegov obisk pa je sovpadal s praznovanjem 40-letnice Kofukan Slovenije. Ob tokratnem obisku Slovenije in Prlekije, so največ koristi gotovo imeli udeleženci njegovih seminarjev in treningov, na katerih so karateisti vseh generacij iz različnih klubov nadgradili svoja znanja tradicionalnega karateja. Z mojstrom Tomiyamo, ki vedno navdušuje s svojo strokovnostjo, bogatimi izkušnjami in in izjemnim pristopom k poučevanju, so ponovili in nadgradili osnovne tehnike in borilne kombinacije, se naučili kato Rohai Shodan z njenim bunkaijem, ter nadgradili Pin`an kumite. Ob koncu tokratnega obiska v deželi na sončni strani Alp je Shihan Keiji Tomiyama, 9. dan (najvišji sploh možen), priznani mojster karateja z dolgoletnimi izkušnjami poučevanja, vodil trening karateistov v ŠIC Ljutomer, njegov obisk se je zaokrožil s kosilom v Gostilni Šadl v Križevcih pri Ljutomeru, kjer so tudi uradno obeležili 40 let Kofukan Slovenije.
Kaj je sploh karate?
Karate je japonski izraz za ”prazno roko”, sicer pa samoobrambna borilna veščina daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in z strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja. Otrokom predstavlja karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot vsestransko koristen sestavni del kvalitete njihovega vsakodnevnega življenja…
