V Pomurskem muzeju potekal razstava fotografij, ogledati pa si je možno tudi virtualno razstavo posvečeno jubileju železniških prog v Pomurju
V ravnokar končanem letu 2020 je minilo 130 let od izgradnje železniških mostov preko reke Mure v Gornji Radgoni in Petišovcih ter odprtja prvih pomurskih železniških prog. In ob tej priložnosti so v Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravili posebno razstavo namenjeno tem zgodovinskem dogodku. Obiskovalci si je v živo še niso mogli ogledati, je pa na ogled na spletni strani muzeja, ter v virtualni obliki. Letos bodo sicer v Pomurju obeležili še 20 let od ponovne vzpostavitve železniške povezave med Mursko Soboto in Hodošem. Zgodba o železni cesti čez pokrajino ob reki Muri se je torej pričela leta 1890, ko so v razmaku le nekaj dni odprli kar dve železniški povezavi: Radgona – Ljutomer in Lendava – Zalaegerszeg. Kasneje je bila zgrajena še proga med Mursko Soboto in Körmendom. V kratkem času so se te proge začele tudi ukinjati, pa vnovič pričele z delovanjem, odvijale pa so se debate tudi o drugih progah, tudi povezava Gornje Radgone, Murske Sobote in Lendave. Gradnjo prog je narekovalo gospodarstvo. Starejši Prekmurci in ljubitelji železnic na sploh se še posebej radi spominjajo legendarne Mariške, ki je od leta 1977 razstavljena v Murski Soboti pred tamkajšnjo železniško postajo, a je vsako leto v vse bolj klavrnem stanju. Dejstvo je, da gre za edinstvenim primerek.
Gradivo za razstavo, ki jo bodo pozneje prenesli tudi v Gornjo Radgono in Lendavo, so sicer zbirali več mesecev. Kot je povedal avtor razstave, zgodovinar Jurij Štesl, približno tretjino so jih pridobili iz zbirk Pomurskega muzeja, pa tudi od različnih kulturnih ustanov, muzejev in arhivov. Precej gradiva pa je tudi iz zasebne lasti. „Zgodovina pomurskih železnic se začne v letu 1890, ko sta bili v štirih dneh odprti dve železniški progi: 15. oktobra proga Radgona-Ljutomer, štiri dni pozneje, 19. oktobra, pa še proga skozi Lendavo, ki je bila del železniške proge med Čakovcem in mestom Ukk na Madžarskem,“ je pojasnil Štesl, ki dodaaja, da sta največja objekta na obeh progah bila železniška mostova. Na progi Radgona-Ljutomer je stal nekaj več kot 106 metrov dolg jeklen železniški most med Radgonama, ki pa ga je 17. aprila 1945 porušila umikajoča se nemška vojska; obnovljen ni bil nikoli. Sosednji državi v zadnjih letih nekaj načrtujejo, da bi uredili vnovično povezavo, a je vse skupaj še vedno na trhlih temeljih, zlasti je slabši interes iz Slovenije.
Na progi skozi Lendavo pa je bil zgrajen železniški most pri Petišovcih, ki ga je ob napadu sil osi porušila jugoslovanska vojska aprila 1941, a je bil leta 1947 obnovljen. Železniški promet med Lendavo in Čakovcem je spet stekel šele leta 1952, istega leta, kot je bil zgrajen tudi industrijski tir lendavske rafinerije. Od leta 1991 in osamosvojitve Slovenije Lendava nima več neposredne železniške povezave z notranjostjo Slovenije. Tedaj je bil prekinjen tudi potniški promet med Lendavo in Čakovcem, kar se je spremenilo šele leta 2014, odkar na tem odseku dnevno spet vozita dva vlaka. „Leta 1907 je z odprtjem proge Murska Sobota – Körmend dobila železniško povezavo tudi Murska Sobota, železniško omrežje v Pomurju pa je dobilo današnjo obliko leta 1924, ko je bila 22. novembra odprta proga Murska Sobota-Ljutomer-Ormož,“ je povzel Štesl, ki je dodal, da iz časa gradnje proge Murska Sobota-Körmend izhaja tudi izraz mariška. To je bila sprva lokomotiva, ki je leta 1906 dovažala material za gradnjo proge, izraz pa se je nato posplošil na vse lokomotive na progi Murska Sobota-Hodoš.
V zvezi s progo Murska Sobota-Ljutomer-Ormož pa je Štesl omenil tudi zahtevno prečkanje Mure ter njenih rokavov med Veržejem in Dokležovjem, kjer so morali zgraditi pet mostov, med njimi 155 metrov dolg most čez Muro. Promet po progi Ormož-Hodoš je bil v nekaterih obdobjih možen le delno, je opozoril Štesl in pojasnil, da med drugo svetovno vojno ni bil možen čez veržejski most, med Mursko Soboto in Hodošem pa ni vozil vlak od ukinitve proge leta 1968 do njene vnovične vzpostavitve 16. maja 2001, ko so slovesno odprli progo Puconci – Hodoš – Zalalövo. Zaradi zanimanja javnosti za razstavo v Pomurskem muzeju resno razmišljajo, da bi jo vsaj delno na ogled postavili tudi v Gornji Radgoni in Lendavi.
