Ob 160-letnici rojstva Janeza Puha ob njegovi rojstni hiši veliko evropsko srečanje Puhovih vozil
Prlekija in Slovenske gorice sta v bližnji in daljši preteklosti Sloveniji in svetu podarila veliko število znanih, naprednih in uspešnih ljudi, ki so ime svojega rojstnega kraja, svoje pokrajine in svoje Slovenije, v lepi luči ponesli po vsem svetu. In med celo plejado teh velikih Prlekov ima častno mesto gotovo tudi Janez Puh, ki je kot rojak iz Prlekije postal svetovno znani in priznani izumitelj in konstrukter motorjev v Gradcu, kjer se mu je z neizmerljivo energijo, delavnostjo, vztrajnostjo in trmo uspelo zapisati v tretje tisočletje V spomin na Johanna Pucha – Janeza Puha poteka v zadnjih letih veliko takšnih in drugačnih dogodkov in prireditev, ki jih običajno pripravljajo ljubitelji starih motorjev in avtomobilov – oldtimerjev, ki so nastali v tovarni motorjev “Puch” v Gradcu, tokrat pa so se prleškega velikana spomnili ob 160-letnici njegovega rojstva. Njegova smrt je mimogrede nastopila le nekaj dni po sarajevskem atentate, ki je botroval začetku 1. svetovne vojne. Ljudje, kot je Puh, ki so nam bili osebno blizu ali ki so bili za naše življenje tako pomembni, si nedvomno zaslužijo naše omenjanje in spominjanje.
Zato so se v Sakušaku pri Juršincih, ob njegovem rojstnem domu in 160. rojstnem dnevu zbrali številni ljubitelji Puhovih vozil, srečanja pa se je udeležil tudi lastnik najstarejšega Puhovega mopeda na svetu iz leta 1903, ki prihaja iz avstrijske Koroške. Skupaj je prišlo okoli 400 različnih vozil. Naselje Sakušak je že leta pravo romarsko središče ljubiteljev Puhovih vozil. Tam stoji muzej, posvečen spominu na rojaka Puha. Ob 160. obletnici njegovega rojstva so danes tako pripravili množično evropsko srečanje Puhovih vozil in odprtje novih razstavnih prostorov muzeja. Z muzejem upravlja Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki so ga ustanovili leta 2000. Kot je povedal predsednik društva Vlado Slodnjak, muzejska zbirka je v celoti namenjena Puhovemu življenju in delu, predstavljeni pa so tudi njegovi izdelki in patenti. Na dogodku so se danes zbrali številni ljubitelji in lastniki Puhovih vozil. Ob domačinih so se zbrali tudi obiskovalci iz sosednjih držav Avstrije in Hrvaške, srečanja pa so se udeležila tudi pobratena društva iz Francije, Nizozemske, Belgije in Nemčije. Na dvorišču muzeja so razstavili najprivlačnejša starodobna vozila. Iz Tehničnega muzeja Bistra pa je prišel najstarejši Puhov avtomobil, ki je bil izdelan med leti 1914 in 1920, in je bil nato predelan v gasilsko vozilo.
Na mestu, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, danes stoji stanovanjska hiša. Spominska plošča na njej pa opozarja mimoidoče, da so prišli do domačije, kjer se je leta 1862 rodil svetovno znani izumitelj Janez Puh. Plošča je bila odkrita ob 130. obletnici njegovega rojstva in je sprožila plaz raziskovalnih aktivnosti o njegovem življenju in delu. S postavitvijo muzeja so imeli sicer v društvu v preteklosti kar nekaj smole, saj je prva stara ‘cimprača’, kakršna je bila tudi Puhova rojstna hiša, zgorela, še preden so jo odkupili. S pomočjo države, občine Juršinci, Zgodovinskega arhiva in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor so uspeli najti novo in zgraditi muzej, ki pa je le nekaj ur pred odprtjem avgusta 2000 prav tako do tal pogorel. Tudi po postavitvi novega objekta sreče niso imeli in leta 2004 so ponovno nemočni opazovali ognjene zublje, ki so zajeli slamnato streho Puhovega muzeja in jo uničili. Vendar so se lotili obnove požganega muzeja… „Požigalec ni dosegel svojega cilja, saj tudi tokrat nismo obupali. Še z večjo voljo smo se lotili obnove požganega muzeja, mu dodali gospodarsko poslopje in obiskovalcem podarili domačijo, ki močno spominja na tisto, v kateri se je rodil Janez Puh,“ je povedal Slodnjak.
Kdo je bil Janez Puh?
Rodil se je 27. junija 1862 in je kmalu po končanem šolanju odšel v tujino. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu, kjer je sprva popravljal kolesa in hkrati razmišljal o izboljšavah. Te je tudi uresničil, saj je znižal okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo. Leta 1889 je Puh ustanovil svojo delavnico in izdelal kolo z imenom Styria, ki je v hudi konkurenci na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. V letu 1899 sta s kolesarskim tovarnarjem Wernerjem kupila stari mlin v južnem delu Gradca in v njem začela prvo tovarniško proizvodnjo koles. Leta 1901 je iz omenjene tovarne prišlo tudi prvo motorno kolo, Puh pa je že dve leti pozneje patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj prvi avtomobil. Njegovi motocikli so začeli zmagovati na dirkah, leta 1906 so z dvocilindrskim motociklom na dirki v Franciji dosegli rekord s povprečno hitrostjo 77 kilometrov na uro.
Tri leta pozneje je prijavil patent za štirivaljni eksplozivni motor, istega leta je poletel vodljivi zrakoplov s Puhovim 25-konjskim motorjem, ki je propelersko gred poganjal prek verige. Po nesreči nad Semmeringom leta 1912, ki ga je močno prizadela, se je Puh nehal ukvarjati z letalstvom. Leta 1911, ko je resno zbolel, je njegova tovarna zaposlovala že 1100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Zaradi zdravstvenih težav se je umaknil iz podjetja, njegov svet pa so ostale risalne konstrukcijske delavnice. Tako je do leta 1914 razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil slovenskega rodu, v svetu znan pod imenom Johann Puch, je umrl 19. julija 1914, ko ga je po konjskih dirkah, s katerimi se je ukvarjal zadnja leta, zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu.
Kot je razvidno iz knjige Kristine Šamperl-Purg z naslovom Janez Puh: človek-izumitelj-tovarnar-vizionar, je težko določiti, kateri od številnih Puhovih dejavnosti dati prednost. Nekateri zatrjujejo, da je to področje industrije, saj ga svet danes najbolj pozna po graški tovarni, drugi, da ima prednost področje obrti, in sicer ključavničarstvo, saj je začel kot obrtnik in tudi pozneje v veliki tovarni delal po istem načelu. Arhivska svetovalka in avtorica knjige Šamperl-Purgova pa meni, da je najpomembnejše področje izumiteljstva, izboljšav in inovacij. Ob tem ne gre spregledati, da je bil Puh tudi uspešen trgovec, štipendist mladih, zanemaril ni niti področja umetnosti, nenazadnje pa je bil tudi športnik in velik ljubitelj živali.
Čeprav je bil navezan na slovensko zemljo, ni bil med borci za slovenstvo niti med humanistično izobraženimi Slovenci. Področja njegovega delovanja so bila tehnika, trgovina, obrt, problemi delavstva v tovarni in borba z mestnim svetom v Gradcu za prostor za gradnjo tovarniških hal, v katerih so tisoči dobivali delo. Skupaj je doslej poznanih 19 različnih patentov Janeza Puha, med katerimi jih je 13 s področja tehnologije cestnih vozil in šest za pisalne stroje.
Janez Puh (Sakušak, 27.6.1862 – Zagreb, 19.7.1914)
Veliki Prlek Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Sakušaku v Slovenskih goricah, kot sin želarja Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79, v občini Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah). Imel je dva brata in sestro: Martina, Marijo in Franca. Puhovo domačijo je prevzel mlajši brat Franc. Janez je obiskoval enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. 12 let star se je pričel v Rotmanu pri Kranerju učiti za ključavničarja, uk pa je nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je končal pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Kot »vandrovec« je odšel na običajno strokovno izpopolnjevanje po svetu, da bi se še temeljiteje izučil in spoznal novosti. Pot ga je prek Dunaja vodila v Nemčijo, odkoder se je vrnil leta 1882. Pri petnajstih letih se je torej izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji.
Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Obiskal je Daimlerja in Benza ter preštudiral njune motorje, ker je hotel z njimi opremiti svoja kolesa. Pri konstrukciji motocikla se je kmalu ločil od vzora kolesa in iskal prikladnejše oblike. Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel. Leta 1906 je ta zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet – vozil je s povprečno hitrostjo 77 km/h. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puch je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije. V letih 1882-1885 je Puh služil vojaški rok pri topništvu, kjer si je pridobil strokovno znanje kot mehanik in postal prvi ključavničar v polku. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Pri mojstru Luschneiderju je popravljal neudobna in nevarna kolesa imenovana »mišolin« (Michaujev visokokolesnik) in razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah. Pri mojstru Alblu je te izboljšave tudi uresničil: znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo. Leta 1889 se je Puh osamosvojil in ustanovil svojo delavnico v Annenstrasse. Ustanovil je podjetje »Styria VVerke« in izdelal kolo z imenom »Styria«. To je v hudi konkurenci v letih 1893-1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1899 sta kolesarski tovarnar Werner in Puh kupila stari mlin v južnem delu Gradca in v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles. Ustanovitev Puhovih tovarn z imenom: »Erste Steiermarkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A.C.« Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo (z bencinskim motorjem).
V kronološkem pregledu življenja in dela Janeza Puha je potem zapisano, da je leta 1903 patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj prvi avtomobil, že leta 1904 pa predstavil izboljšanega. Leta 1903 je tovarna pričela serijsko proizvodnjo koles z motorjem. Leta 1906 je dirkač Nikodem z dvocilindrskim motociklom dosegel na Gordon-Bennettovih dirkah v Franciji rekord s povprečno hitrostjo 77 km/h, kakršnega ni zmogel do tedaj nihče na svetu. Istega leta je pričela tovarna s serijsko proizvodnjo avtomobilov. Leta 1909 je prijavil patent za štirivaljni eksplozivni motor z dvema paroma zrcalno se gibajočih batov. Leta 1909 je poletel vodljivi zrakoplov »Estaric l« s Puhovim 25-konjskim motorjem, ki je propelersko gred poganjal prek verige. Po nesreči nad Semmeringom leta 1912, ki ga je močno prizadela, se je nehal ukvarjati s področjem letalstva. Leta 1911 je Puh prvič resno zbolel in znancu hudomušno pisal: »Motor v mojih prsih je že zastarele konstrukcije in popušča v vrtljajih.« Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Intenzivno delo in napori so Puhu poslabšali zdravje, zato se je umaknil iz podjetja, le risalne konstrukcijske delavnice so ostale njegov svet. Po letu 1912 je preživljal svoj prosti čas v konjušnici in se posvetil jahalnemu športu. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. In 19. julija 1914 ga je v Zagrebu po končanih konjskih dirkah zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu. Njegove smrti javnost ni opazila, saj se je že pričela prva svetovna vojna. Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju.
Od leta 1915 naprej….
Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju. V letih 1953-1962 je tovarna Steyr-Daimler-Puch izdelovala priljubljene vespe. V letih 1954-1987 je bila produkcija usmerjena v mopede in »mopedrolerje«. V letih 1959-1974 poteka produkcija terenskega vozila Puch Haflinger. Leta 1971 se začne serijska proizvodnja terenskega vozila Puch Pinzgauer. Letnica 1979 označuje pričetek serijske proizvodnje terenskih vozil Puch-G/Mercedes C v kooperaciji z Daimler-Benzom. V letih 1984-1992 poteka izdelava VW Transporterja T3 s pogonom na vsa štiri kolesa in v standardni izvedbi za Volkswagen AC. Leta 1987 se konča celotna produkcija dvokolesnih vozil in ustanovitev avtomobilske tehnike Steyr-Daimler-Puch. V letih 1990-1991 poteka sestavljanje vozil VW Golf Country za Volkswagen AG. V letih 1990-1994 poteka sestavljanje vozil Audi V8L (dolga izvedba) za Audi. Leta 1994 se prične serijska proizvodnja Jeep Grand Cherokee za Chrysler. Tovarna je slavila delovni jubilej izdelave 100.000. terenskega vozila tipa Mercedes/Puch G. Leta 1996 se začne serijska proizvodnja Mercedes – E4 MATIC za Daimler-Benz…
Pred seboj torej imamo veliko osebnost – izumitelja in ustvarjalca, ki ga ne moremo umestiti v neki nacionalni ali kakšen drug predalček, samosvojega, sposobnega in ustvarjalnega Prleka, ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije – bil je več kot genialen mehanik. Genialnost v smislu ljubezni in posebnega občutka za kovine mu je bila verjetno res položena v zibelko in če bi trdili, da ni bil izumitelj in ne manager, potem je bil umetnik, umetnik občutka za kovino, za gibanje. Dejstvo, da je Janez Puh svoje izume patentiral, ga uvršča med izumitelje. Sam sicer ni izumil npr. kolesa kot vozila, pač pa je vozila izpopolnjeval s svojimi izumi in patenti.
