Gre za največji pregled punk fotografije v Sloveniji, ki je na ogled do 9. oktobra
V soboški Galeriji so v navzočnosti številnih ljubiteljev tovrstne tematike odprli razstavo z naslovom Punk. Subkultur. Sozialismus. Razstava je nastala v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, kustosinja pa je priznana filozofinja, umetnostna teoretičarka in kuratorka Marina Gržinić. Ob odprtju razstave, ki je na ogled do 9. oktobra je zbrane nagovoril tudi slovenski zgodovinar in univerzitetni profesor Oto Luthar. Razstavo Punk. Subkultura. Socializem., se po besedah filozofinje-kuratorke Marine Gržinić raziskuje vizualno kulturo slovenskega punka od leta 1977 do sredine osemdesetih let, le dve leti po njegovem rojstvu v Veliki Britaniji, ter skozi fotografske arhive razpira teme spolnosti, telesa, političnega upora in subkulturne ustvarjalnosti. „To je bilo obdobje, ki je zaznamovalo najbolj revolucionarni del slovenske kulturne in umetniške zgodovine. Punk je pomenil energijo, moč, prebujanje mladine, nove ideje in premislek o prihodnosti,“ je dejala.
Na ogled so večinoma fotografije devetih avtorjev, med njimi Toneta Stojka, Janeza Bogataja, Božidarja Dolenca, Vojka Flegarja, Dušana Gerlice, Alda Ivančića, Siniše Lopojde, Damjana Kocjančiča ter nekaj dokumentacije Elene Pečarič, Matije Praznika, Boga Pretnarja, Bojana Radoviča, skupine Tožibabe in Igorja Vidmarja. Fotograf Tone Stojko je ob otvoritvi spomnil, da je punk zanj predstavljal predvsem protestniško gibanje: „Vedno sem čustvoval z zatiranimi. Punk sem doživljal kot eno od epizod razvoja mojih dokumentarnih fotografij, protest proti družbenim omejitvam tistega časa.“ Razstavo je odprl direktor ZRC SAZU Oto Luthar, ki je poudaril, da prikazana dela ne nagovarjajo le tistih, ki se obdobja spominjajo, temveč tudi mlajše generacije. Po njegovem „nekdo, ki o tem času ne ve prav veliko, se lahko sprehodi skozi galerijo in dobi občutek, kako je bilo konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih v Ljubljani. Ne le v glasbi, temveč tudi v širšem družbenem angažmaju.“
Razstava je bila prvič predstavljena decembra 2023 v ljubljanskem Cankarjevem domu, nato pa je gostovala v Nemčiji, Avstriji, Srbiji (Novi Sad in Severni Makedoniji (Skopje). Tokratna postavitev v Murski Soboti ni, kot je poudarila kuratorka Kržinić „nič manjša, a je prostor drugačen, kar je zahtevalo veliko invencije. Poudarek tokratne postavitve še bolj kot prej na fotografiji, kot mediju, ki ni le dokument časa, ampak tudi živi arhiv in možnost za prihodnost.“ Punk v Sloveniji je sicer bil tudi oblika levičarskega, prosocialističnega odpora – povezan s protesti delavcev in aktivizmom LGBT. Vedno je imel tesne povezave z delavskimi protesti in je deloval kot kulturni zaveznik v boju za pravičnost in družbene spremembe. Od časov Jugoslavije do danes so punk skupine s svojo glasbo in jasnim političnim sporočilom podpirale proteste. „Tudi danes so punk elementi prepoznavni v sodobnih delavskih uporih kot simbol upora, revolta in aktivne udeležbe proti izkoriščanju in politični apatiji.” je zapisano v obrazložitvi razstave.
Od Most do Murske Sobote
Prvi večji punk koncert na Gimnaziji Moste v Ljubljani leta 1977 je bil začetek gibanja, ki se je hitro razširilo tudi v druga slovenska mesta, med drugim v Idrijo. Fotografije, ki jih razstava združuje, danes pričajo o živem spominu tistega časa. „Arhivi teh fotografij so čakali, da pride pravi trenutek. Takrat se morda niso zdeli pomembni, danes pa prav preko njih beremo zgodovino,“ je pojasnila kustosinja, ki je dodala, da projekt, se je začel pred dvema letoma v Cankarjevem domu v Ljubljani, in nato gostoval v tujini, zdaj z razstavo v Murski Soboti zaključuje simbolno potovanje po domačih in tujih mestih. „Če je bila Ljubljana začetek, je Murska Sobota lep zaključek tega poglavja. Razstava sega od konca sedemdesetih let do leta 2020, ko so protesti v času pandemije ponovno pokazali uporniški duh. Punk živi kot ideja upora in kot ideja pravičnejše družbe,“ je zaključila kustosinja Marina Gržinić.
