Dandanes, ko gredo mnoga kmečka opravila v pozabo, je prijetno obiskati prireditev, na kateri obujajo in ohranjajo tovrstna stara kmečka opravila. Tokrat smo obiskali stiskanje, oz. prešanje jabolk na stari način, na več kot 100 let stari Golnarjevi preši, v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je postavljena v leseni kjüčaji. Kljüčaja je sicer viničarska hiša, ki je stala ob vinogradu večjega kmeta gospodarja, v njej pa je živel viničar, ki je kmetu, zato da je v njej lahko z družino bival, obdeloval njegov vinograd. Danes viničarjev ni več. Na prostoru kjer so nekoč stale kljüčaje, stojijo sedaj stanovanjske hiše ali vikendi. Eno izmed številnih v Sovjaki pri Sv. Juriji ob Ščavnici, je ohranil gospodar Anton Golnar, ki jo je pokril s slamo, ter na stari način obnovil fasado. Sedaj je to zgodovinska znamenitost in prikaz kakršne so bile tod nekoč hišice. Ob njej se sedaj odvijajo številne prireditve, na katerih obujajo stare kmečke običaje. Tako so pred časom vinogradniki Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Gornja Radgona, pripravili trgatev potomke stare trte iz Lenta v Mariboru, ki raste ob tej kljüčaji. Tokrat pa je Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravilo tradicionalno prireditev Prešanje jabolk na stari način.
O prireditvi nam je predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Edi Sedmak povedal: »V vasi Sovjak in tudi v drugih krajih, so v preteklosti pripravljali priljubljeno osvežilno pijačo iz jabolk, ki si ji rekli kukla ali jabolšnica. V tem delu Slovenskih goric, je ob vinogradih, katerih jih je bilo veliko, bilo tudi veliko sadovnjakov. To so bila visokodebelna drevesa, ki so dajala po nekaj sto kilogramov jabolk. K sreči se je nekaj teh stoletnih dreves ohranilo, ki dajejo danes dragoceno neškropljeno sadje. Tedaj je bilo sadje dragoceno tudi pri prehrani, saj so ga uživali odrasli in predvsem otroci. Iz njega so izdelovali tudi, klojce, krhlje in jabolčni kis, v tropinah pa so kisali celo repo, katera je bila v zimskem času pomemben vir prehrane. «
Za prešanje so nabirali le zrelo sadje. Največkrat so prešali jabolka, ki jih je bilo posajenih največ. Ob tem so pripravljali pijačo tudi iz hrušk, kateri pijači so rekli hruškovec. Oboje pa sta prevreti služili kot osvežilna pijača, ki je ima manj alkohola kot vina. Na tej prireditvi je bil glavni organizator lastnik preše in kljüčaje Anton Golnar, ki nam je o nabiranju jabolk in prešanju povedal: »Že nekaj dni prej smo v našem starem sadovnjaku nabirali jabolka sort moškanclj, londonpepi in bobovec ter jih prepeljali »na prešo«. Pri pobiranju jabolk in prešanju so sodelovali člani TD društva. Na preši sva s »pehi« »kukla«, drobila, jabolka jaz in Pavel Klobasa, Kakor v preteklosti sva koš postavljala z lesenimi obroči. Ko je bil koš poln, sva nanj posadila »dveri«, na dveri pa »peice« ali tramiče. Ko je bila naložena potrebna višina tramičev sva čez položila »mačeka«, na katerega se je ulegel prešpan. Dva, Terezija Budja in Marjan Veberič, pa si vrtela vreteno z utežjo in obesila »vago«, kar pomeni, da se je začelo stiskanje zdrobljenih jabolk, iz katerih je sladki sok tekel v kad pod »krnico«.«
Ko so prešarji obesili vago, so se odpravili k malici. Tudi tokrat so gospodarji, TD Sv. Jurij ob Ščavnici, za prešarje in druge obiskovalce pripravili bogato pojedino. Niso manjkale tradicionalne kvasenice in ocvirkovke, golaž in še kaj dobrega. Ker je gospodar klüčaje vinogradnik, je prešarjem in drugim, ki so spremljali delo prešarjev, ponudil njegovo vino. Pekli so tudi kostanje, katerim sodi tudi vinski mošt, katerega je prav tako ponudil gospodar kljüčaje. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo ob tako prijetnem dogodku vzdušje nadvse prijetno in veselo, saj je ob tem zadonela tudi domača pesem. Najstarejši udeleženec, 80 letni Edi Leskovar, pa je povedal, da so »sladko kuklo«, radi pili otroci. Starejši pa so morali imeti oblečene dolge »porhatne gate«, ki so bile ob stopalu prevezane, saj je sladka kukla povzročila »eksplozijo«. Razume se kaj je pomenilo to, je poudaril hudomušni Edi.
Fotografije: Ludvik Kramberger