Ob prečudovitem dogodku, ki je v soboto, 23.10. zaznamoval Gornjo Radgono in Ljutomer, to je vožnjo Spominskega vlaka, smo se pogovarjali z nekaterimi potniki, ki so izražali občutke in spomine na vožnjo z vlakom v daljni preteklost. Nekaj starejših, ki so se vozili vlakom na delo ali šolo ali tudi na kak izlet, smo povprašali po vtisih iz te spominske vožnje.
Marija Ferš iz Gornje Radgone: »V Gornjo Radgono, mi smo rekli le Radgono, sem se vozila iz železniške postaje v Križevcih. Najprej sem se vozila v nižjo gimnazijo v Radgono, nato pa v službo v Radgono, kjer sem dobila zaposlite. Dobro se spominjam vagonov, ti so bili krajši kot danes. Vozili smo se v vagonu drugega klasa, ker je bila taka vozovnica cenejša. Vlak s katerem smo se peljali sedaj je pravo razkošje, Zdi pa se mi, kot bi se peljala v zaprti škatli, saj ni mogoče odpreti okna. Tedaj smo lahko okna odprli in gledali okolico. Edina težava je bila, da si lahko bil deležen kake »iskre« iz lokomotive. Posebno če si se peljal v prvem vagonu. Moram pa reči, da sem organizatorjem hvaležna za to prijetno vožnjo, ob tako polni zasedbi vlaka.«
Jani Hibler iz Spodnje Ščavnice: »Ob tej vožnji z modernim vlakom, v mislih obujam čase, ko smo se z vlakom vozili šolarji na izlete. V času, ko še ni bilo avtomobilov, se je bilo prijetno peljati z vlakom. Moram pa reči, ni primerjave s tedanjo ali sedanjo vožnjo. Ob tej vožnji skoraj ni zaznati ropota. Vlakovna kompozicija je tako povezana, da skoraj ni opaziti posameznega vagona. Povem pa, da si organizatorji te vožnje z vlakom v Ljutomer zaslužijo vso pohvalo.«
Lojzka Frajham iz Lešan: »Mene najbolj veže spomin na vožnjo z vlakom iz Gornje Radgone, ko smo se šolarji peljali na izlet v Varaždin. To je bilo davnega leta 1964. Vožnja je bila tedaj počasna, saj se je vlak ustavljal na vsaki postaji. Ni mi žal, da sem se udeležila te spominske vožnje, saj je to enkraten dogodek za nas, ki smo se kdaj vozili z vlakom iz Gornje Radgone. Z mano se je peljal tudi mož Anton in vnuk Jure, ki je bil še najbolj navdušen nad vožnjo. Za naju z možem je bila vožnja tudi prijetno druženje. Če bo kdaj prilika, bom se še udeležila take prijetne vožnje z modernim vlakom.« (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger