Projekt Gorička krajina izboljšal razmere za življenje nekaterih živali in rastlin na Goričkem
Pri Gradu na Goričkem je pred nedavnim potekala zaključna konferenca projekta Gorička krajina, ki so ga izvajali od leta 2017, in ki je izboljšal življenjske razmere za določene vrste rastlin in živali. Vanj je bilo vključenih kar 247 hektarjev površin, sodelovalo je več kot 500 lastnikov zemljišč na Goričkem, vreden pa je bil nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. In tokrat so na konferenci v gradu na Goričkem predstavili največji projekt, ki ga je od ustanovitve leta 2004 izvajal Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko, tokrat v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ter soboškim območnim zavodom kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Prisotne na konferenci so nagovorili direktorica vodilnega partnerja, JZ KP Goričko, Stanislave Dešnik in predstavnice posredniškega organa – Ministrstva za okolje in prostor RS, Maja Kač, projektne aktivnosti in učinkov projekta pa sta predstavila Gregor Domanjko, vodja projekta pri JZ KP Goričko, in Katarina Denac DOPPS.
Goričko sicer spada med vrstno najbogatejša in krajinsko najbolj pestra območja v Sloveniji in Srednji Evropi, zaradi vse bolj intenzivnega kmetovanja in opuščanja rabe ter zaraščanja pa se je v zadnjem obdobju zelo spremenilo. Med letoma 2003 in 2011 je tako izginilo 800 hektarjev različnih tipov travnikov, skrčil se je obseg mejic in visokodebelnih sadovnjakov, posledično je izginilo veliko življenjskega prostora za številne ogrožene vrste, zato se je število tistih, ki živijo ali se prehranjujejo na ekstenzivnih travnikih in visokodebelnih sadovnjakih, drastično zmanjšalo. Projekt je tako v okviru varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanja ekosistemskih storitev prispeval k ohranitvi ali izboljšanju življenjskih razmer za dve vrsti ptic – velikega skovika in hribskega škrjanca, tri vrste metuljev – strašničinega in temnega mravljiščarja ter travniškega postavneža, dve vrsti hroščev – puščavnika in škrlatnega kukuja, tri vrste netopirjev – navadnega netopirja, dolgokrilega netopirja in malega podkovnjaka ter tri travniške habitatne tipe.
Kot poudarja Gregor Domanjko, so bili najobsežnejši varstveni ukrepi namenjeni obnovi 106 ha ekstenzivnih travnikov na kar 695 parcelah. Veliko aktivnosti so namenili tudi izboljšanju življenjskih razmer za velikega skovika ali čuka, kot ga poznajo domačini na Goričkem, obnovili so 22 hektarjev visokodebelnih sadovnjakov, največ zanimanja in odziva domačinov pa je bilo za zasaditev novih visokodebelnih sadovnjakov, zasadili so namreč novih 27 hektarjev površin. „Velik izziv so bili travniki, kjer je bila močno razširjena tujerodna invazivna rastlina, orjaška zlata rozga, saj so bili ti travniki v celoti preraščeni s to rastlino in se zato druge travniške rastline skorajda več niso pojavljale. Učinki redne in pogoste košnje so danes vidni v gorički krajini, saj lahko namesto zlate rozge ponovno občudujemo cvetoče travnike z rumeno maslenico in močvirskim sviščem, hkrati pa so travniki ponovno zanimivi za pridelavo krme.“
Katarina Denac iz DOPPS je dodala, da so bili ukrepi ustrezni, med njimi spremljanje velikih skovikov, postavitev lovnih prež te ptice in puščanje pasov nepokošene trave. S pomočjo posebnih naprav, t.i. GPS logerjev, so ugotavljali izbor in rabo prehranjevalnih habitatov velikih skovikov. Strokovnjaki so ugotovili, da sta se kot zelo uspešna ukrepa izkazala postavitev lovnih prež in puščanje pasov nepokošene trave. „Lovne preže so preprosti leseni koli, s katerih skovik preži na velike žuželke v travi, hkrati pa nepokošeni pasovi sploh omogočajo razvoj večjih žuželk, zato sta ta dva ukrepa res izredno pomembna za skovika“, je razložila Katarina Denac in dodala, da je hribski škrjanec bila druga ciljna vrsta ptice, kateri so bila namenjena pogodbena varstva kot tudi obnova travniških površin. „Hribski škrjanec je doživel enega največjih upadov številčnosti na Goričkem. Leta 1997 je samo na Goričkem gnezdilo okoli 200 parov, leta 2016 le še okoli 40. Danes goričko populacijo ocenjujemo na 70 gnezdečih parov“. Projekt je pripomogel tudi k številnim novim spoznanjem o ekologiji te ptice, saj so ornitologi ugotovili, da hribski škrjanci na Goričkem gnezdijo tudi v prahi in na njivah z ozimnim žitom. Kot je v pojasnila Denacova, so tudi za hribskega škrjanca bili ukrepi zasnovani ustrezno, kar so potrdili z raziskovalnim delom, hkrati pa ugotovitve nakazujejo na nujnost njihove razširitve na večje površine v prihodnje kot tudi na nujnost vzpostavitve varstva gnezd. Za ohranitev primernih naravnih gnezdišč v sadnih drevesih so bile sklenjene pogodbe za dolgoročno ohranitev 50 dreves. Ta drevesa so na terenu označena s posebnimi tablicami. Največjega zanimanja in pozitivnega odziva s strani domačinov je bil deležen ukrep zasaditve novih visokodebelnih sadovnjakov. V jesensko-zimskem obdobju so kljub epidemiji uspeli zasaditi 27 ha novih sadovnjakov. V vsaki drugi vasi na Goričkem. Ti sadovnjaki bodo čez nekaj desetletij postali gnezdišče velikega skovika in tudi drugih ptic, ki gnezdijo v duplih. Skupaj s kmetijsko-gozdarskim zavodom so aktivno nagovarjali kmete za aktivno varstvo velikega skovika, hribskega škrjanca in metuljev mravljiščarjev. Poskrbeli so tudi za travniškega postavneža, metulja, ki živi le še na enem območju na vzhodnem Goričkem, in prispevali k izboljšanju stanja treh vrst netopirjev. Jeseni 2019 so v Kančevcih vzpostavili prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji, ki jo je do danes obiskalo že več kot 1000 obiskovalcev. „Za varstvo velikega skovika je naša svetovalna služba skupaj s projektnimi sodelavci parka aktivno nagovarjala lastnike travnikov, da so na travnikih puščali dele nepokošene, saj so tam skoviki lahko lovili velike žuželke. V zadnjem letu projekta pa smo intenzivno nagovarjali lastnike travnikov k vključevanju v varstvo za metulje mravljiščarje. Ta del je bil še posebno zahteven, saj smo bili v precejšnji časovni stiski tudi zaradi omejitev, povezanih z epidemijo“, je delo KGZS Murska Sobota predstavil Karel Hari.
Čeprav je večina aktivnosti zaključena, v KP Goričko do zaključka projekta načrtujejo še vzpostavitev treh tematskih poti. V Nuskovi bodo uredili tematsko pot o velikem skoviku in hrošču puščavniku, v Budincih nameravajo urediti pot posvečeno travnikom in travniškim živalim. Na območju mokrotnih travnikov v Motvarjevcih bo urejena krajša dvignjena lesena pot, ki bo obiskovalce popeljala v samo osrčje teh pisanih travnikov. Otvoritev poti je načrtovana spomladi, ko bodo travniki najlepši. Do takrat pa lahko ljubitelji narave podobe goričke krajine in njenih prebivalcev občudujejo tudi v petih kratkih video portetih. Po predstavitvi projekta v besedi in sliki, so si udeleženci konference izvedene ukrepe ogledali tudi v živo na terenu. Pri Gradu so si najprej ogledali na novo zasajen visokodebelni sadovnjak, sledil je ogled travnika v Vidoncih, ki je vključen v skrbniško varstvo in je bila na njegovem robu zasajena mejica. Nazadnje so si udeleženci ogledali še območje gnezdenja hribskega škrjanca v Stanjevcih in različno uspešno izvedene obnove travnikov z invazivno tujerodno orjaško zlato rozgo.
Projekt Gorička krajina, za katerega je EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevala 80 odstotkov denarja, bo uradno končan konec februarja. Do takrat bodo vzpostavili še omenjene tri tematske poti.
