Skip to content

Pomurski sejem išče naslednico Maje Pečarič na „Slovenskem vinskem dvoru“

Katero dekle bo 27. Slovenska vinska kraljica? Prijave do 23.10.2023

Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije (VKS), Pomurski sejem je objavil natečaj VKS za leto 2024. Vinska kraljica Slovenije je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Je predstavnica vinorodnih slovenskih dežel in države Slovenije kot vrhunske vinorodne destinacije. Doma in v tujini skrbi za pridobivanje novih prijateljev slovenskega vina ter za dvig in širitev vinske kulture. Naziv VKS lahko pridobijo dekleta stara med 18 in 25 let, neporočene slovenske državljanke brez otrok, ki imajo znanje o vinih, o slovenskem vinogradništvu, znanje vsaj enega večjega svetovnega jezika in vozniški izpit. Prijava kandidatke mora vsebovati: ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo.

Kandidatke, ki bodo pravočasno oddale prijavo in ustrezale pogojem natečaja, bodo v začetku letošnjega novembra povabljene na predstavitev komisiji za izbor Vinske kraljice Slovenije. Najprimernejše dekle, izbrano skladno s pravilnikom, pa bo okronano za 27. VKS v januarju 2024.

Prijave lahko kandidatke same, vinogradniško vinarska in podobna društva ter organizacije, pošljejo do 23. oktobra 2022 na poštni naslov: Pomurski sejem d.o.o., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (Vinska kraljica Slovenije). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidatke pa se lahko do navedenega datuma prijavijo tudi na elektronski naslov: miran.mate@pomurski-sejem.si.

Slovenija je sicer dežela z bogato tradicijo vinske kulture in pridelave vina, izbira s poslanstvom promocije slovenskih vin, vinogradništva in slovenskih vinorodnih dežel, nedvomno potrebuje vinsko kraljico. Institucija VKS povezuje tradicionalna in sodobna znanja o vinogradništvu, vinarstvu in vinu, širjenje vinske kulture in prepoznavnosti Slovenije kot ugledne vinorodne dežele. VKS simbolizira in predstavlja raznovrstnost slovenskih vrhunskih vin treh vinorodnih dežel. Doma in v svetu razglaša bogato dediščino vinogradništva in vinarstva, ki se prenašata iz roda v rod ter se razvijata in izpopolnjujeta s sodobnimi znanji. Prepoznavnost institucije VKS je odlična priložnost za promocijo slovenskega turizma ter njene bogate kulturne dediščine, povezane s pridelovanjem, negovanjem in kulturnim uživanjem vin, kulinariko, naravnih in kulturnih znamenitosti in običajev. VKS kot institucija in kot posamezna nosilka krone je deležna velike pozornosti javnosti. Vsako leto sodeluje na več kot 100 dogodkih, posvečenih vinu, o njeni dejavnosti pa poročajo številni domači mediji. Torej, rasla si s trtami bližnjih vinogradov ob zgodbah o zakladih vinskih kleti. Tvoja ljubezen do vinogradniškega izročila prednikov je zorela z vsako trgatvijo in vinskim letnikom, tvoje znanje z vsakim novim šolskim in študijskim letom. Prišlo je tudi leto, ko podaniki trte in vina izbirajo 27. Vinsko kraljico Slovenije. Si to ti?

Dosedanjih šestindvajset:

Sedaj ko so na Pomurskem sejmu razpisali natečaj za 27. SVK, je zanimivo videti katerih 26 deklet je dosedanjih „lastnic slovenskega vinskega dvora“, in sicer vse od leta 1996. Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenžur iz Posavja (1998), Irena Kupljen iz Radgonsko – kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila kraljica Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko – ormoških goric, v letu 2003 pa Simona Štraus iz Šmarsko – virštajnskih goric. Leta 2004 je to bila Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, potem v letih 2005 in 2006 Maja Cigoj iz oklica Ajdovščine, v letu 2007 Maja Benčina iz okolice Vipave, v letu 2008 je to bila Svetlana Širec (iz Krčevine, torej iz mariborsko – ptujskega območja), leto 2009: Karolina Kobal (Vrhpolje pri Vipavi), leto 2010: Andreja Erzetič (Vedrijan v Goriških Brdih); leto 2011: Simona Žugelj (Čuril pri Metliki); Leto 2012: Martina Baškovič (Krška vas); Leto 2013: Neža Pavlič (Dobrnež pri Slovenskih Konjicah); Leto 2014: Špela Štokelj (Planina pri Ajdovščini); 2015: Sandra Vučko (Cven pri Ljutomeru), 2016: Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli, 2017: Maja Žibert iz Šentruperta na Dolenjskem, 2018: Katarina Pungračič iz Zavrča v Halozah; 2019: Meta Frangež (Gornja Radgona); 2020-2021: Ana Pavlin (Otočec); 2022: Ana Protner (Maribor); 2023: Maja Pečarič (Kranj).

Aktualna kraljica Maja je med drugim v svojem mandatu spoznala Jeruzalemskega vinskega kralja Tilna in se z Gorenjske preselila v Haloze

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja