Skip to content

Poleg mojstrov razstavljajo tudi osnovnošolci

Velika noč je mimo, remenke in velikonočne voščilnice pa na ogled od konca novembra

V največji slovenski graščini, gradu v istoimenskem naselju Grad na Goričkem, ki premore kar 365 sobanov, se vedno nekaj dogaja. Poleg različnih stalnih in občasnih razstav, izobraževanj, takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov, ki se vrstijo skozi vso leto, v omenjeni graščini domuje tudi Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko. Gre za zavod, ki po besedah sedanje direktorice Stanke Dešnik, že devetnajst leto, prispeva k prepoznavnosti Goričkega doma in po svetu. Osnovno vodilo pri vseh aktivnostih zavoda ostaja prispevati k ohranjanju narave in k ozaveščanju o pomenu narave in kulturne krajine, seveda tudi ohranja naravno in kulturno dediščino. In med slednje sodi tudi razstava, ki v gradu poteka že od 1. marca in se bo zaključila 30. novembra 2022. Čeprav je velika noč že minila, gre za razstavo, ki je povezana z velikonočnimi remenkami – tradicionalnimi pirhi iz regije

V razstavnih prostorih gradu si je namreč vse do konca možno ogledati: Izdelke mojstrov izdelovanja prekmurskih remenk Elizabete Urisk, Hermana Rajsarja, Bernardke Merklin in Eve Tivadar; Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota; Remenke z motivi vrst Natura 2000 ter Izdelke osnovnošolcev iz mednarodnega natečaja v ustvarjanju Moja remenka. Le omenjeni izdelki osnovnošolcev so na ogled med 19. aprilom in 30. junijem.

Razstava remenk mojstrov z Goričkega

Okraševanje barvanih jajc z različnimi vzorci so posamezni izdelovalci v Prekmurju izpopolnili do te mere, da so postala pravi zakladi ljudske umetnosti – prekmurske remenke. Te ne nastajajo le za veliko noč, temveč so prevzele tudi vlogo prepoznavnega spominka iz Prekmurja. Dejavnost je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dediščine pod imenom Izdelovanje prekmurskih remnk. Kot nosilci so vpisani Elizabeta Urisk (1942 -2020) iz Dobrovnika in Eva Tivadar iz Kamovcev pri izdelovanju prekmurskih remenk v tehniki batik, Herman Rajsar od Grada ter Bernardka in Milan Merklin iz Motovilcev pa kot izdelovalci škrabanih remenk. Dragocene zaklade ljudske umetnosti teh štirih mojstrov si lahko v gradu Grad ogledate skoraj celo leto.

Velikonočne voščilnice iz zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota

Voščilnice z velikonočnimi motivi: okrašena jajca, zajčki, piščančki, verski motivi, ki jih hranijo v zbirki Pomurskega muzeja, izvirajo iz slovenskega, madžarskega, hrvaškega in nemško govorečega območja. Najstarejša voščilnica je bila poslana aprila 1901 iz Budimpešte, trije primerki so iz obdobja med obema vojnama, večina pa jih je iz časa po drugi svetovni vojni in vse do danes. Najpogostejša motivika so velikonočna jajca, bodisi kot samostojni motiv ali združena z drugimi prazničnimi elementi (cvetje, piščančki). Na fotografijah so predstavljene tako tradicionalne pisanice (okrašene z batik metodo – poslikava z voskom, praskanke) kot tudi sodobnejše izvedbe. Všečne in zanimive so ilustrirane voščilnice z upodobitvami otrok med igro ter zajčkov in piščančkov v različnih vlogah: barvajo pisanice, se sprehajajo v oblačilih, igrajo.

Preslikava voščilnice: Velikonočna voščilnica z motivom remenk v skledi na tesani prekmurski skrinji, fotografija Jože Kološa – Kološ, voščilnico natisnilo podjetje ZGP Pomurski tisk Murska Sobota, poslana pa je bila aprila 1969 v Šalovce. Velikonočna jajca v poslikani keramični skledi so, kot tudi skrinja, iz zbirke PMMS.

Na razstavi so tudi številne voščilnice z upodobitvami pomladanskih cvetlic in pisanih šopkov, ki so jih prav tako pošiljali ob tem največjem krščanskem prazniku. Zadnja skupina pa so voščilnice z versko motiviko, kjer najdemo upodobitev Zadnje večerje, upodobitve Vstalega Kristusa in zbor pojočih angelčkov. Običaj pošiljanja voščil ob prazniku Velike noči v sodobnem, digitaliziranem svetu čedalje bolj zamira, zato so tovrstni predmeti, ki jih marsikdo osebno hrani, dragocen spomin na navade, ki so živele v našem okolju in ustvarjale osebno praznično vzdušje.

Motivi vrst Natura 2000 na remenkah

Mojstri izdelovanja prekmurskih remenk so navdih za okraševanje iskali v prebujajoči se naravi. Poleg cvetličnih vzorcev so remenke krasili tudi motivi živali. Na remenkah 80-letnega Hermana Rajsarja tako najdemo motive zajca in štorklje. V JZ KP Goričko v okviru projekta LIFE Naturaviva iščejo načine, kako opozoriti na vrste, ki v naši bližini izginjajo. Razstavo prekmurskih remenk so tako dopolnili z izdelki, narejenimi s praskanjem motivov in batik tehniko. Ob tem ljudi vabijo, da si razstavo ogledajo in prepoznajo živali na remenkah.

Izdelki osnovnošolcev iz mednarodnega natečaja v ustvarjanju Moja remenka

V času od 19. aprila do 30. junija so v razstavnih prostorih gradu na ogled izdelki osnovnošolcev, ki so (bodo) sodelovali v natečaju. Ogledamo si lahko praskanke z motivom remenke in remenke, izdelane v naravi prijaznih tehnikah…

Fotografije: Arhiv JZ KP Goričko

Desetine tisoč pirhov iz družine Rajsar

Jajce je simbol večnosti, simbolizira pa tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Slovenska velikonočna jajca, ki se imenujejo tudi prihi, pisanice ali pisanke, ter remenke ipd., se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Tudi pri nas prinaša pirhe velikonočni zajec, simbol plodnosti. Po Evropi se je uveljavilo več običajev v zvezi z pirhi, med njimi tudi metanje pirhov na polja, kjer so jih tudi zakopali. To naj bi pomagalo, da bi se življenje spomladi lahko spet obnovilo. Nekaj posebnega povezanega z velikonočnimi jajci pa se že od davnega leta 1937 dogaja tudi pri družini Rajsarjevih pri Gradu na Goričkem, kjer skrbno hranijo tudi muzejske pisanice (najstarejša je iz leta 1937, torej stara 85 let, ki jo je izdelala babica Terezija). Sedanji gospodar, 80 – letni Herman Rajsar (rojstni dan je imel pred nedavnim, 18.4.), ki je »obrt« okraševanja jajc podedoval od očeta Alojza, se je s posebno poslikavo pirhov, je prvo remenko izdelal davnega leta 1954, in sicer kot dvanajstletni fant. In v skoraj sedmih desetletjih poslikal okoli 65.000 remenk, in sicer je poslikal največ kurjih, nekaj pa tudi gosjih, nojevih in še kakšnih jajc…

Pirhi barvanje s čebulnimi listi
Pirh, pisanica

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja