V družbi gostov, od Kobarida in Bohinja, čez Rako in Šentrupert, do Babincev in Tešanovcev…, tudi v dvojezičnem Dobrovniku zaživel projekt 2000 zlatih zrn za novo tisočletje
Jesen je čas, ko narava uresniči svojo najbolj barvito obljubo. Meglice plešejo nad dolinami, listje šelesti pod nogami, gozdovi pa vas objamejo s toplimi zlato-rdečimi odtenki. Pravi čas in vse kar potrebujemo za popolno jesensko doživetje – aktivno pohodništvo, sprostitev v naravnem okolju, zlasti ob nabiranju gozdnih sadežev, gob, kostanjev ipd. Seveda je jesenski čas namenjen tudi spravilu zadnjih pridelkov in plodov celoletnega dela na njivah, v vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. Nekateri jesenski čas izkoristijo tudi za prijetne in vesele izlete po deželici na sončni strani Alp, polne lepih doživetij, smeha in nenazadnje odličnih kulinaričnih in tekočih domačih dobrot. In minulo soboto se je tako veliko potepuhov odpravilo proti majhni, podeželski, obmejni in dvojezični občini Dobrovnik, kjer so uživali, a tudi „delali“. Prijazni domačini, na čelu s predsednikom Turističnega društva Dobrovnik in župana Občine Dobrovnik, Marjana Kardinarja, so namreč minulo soboto gostili na desetine gostov dobesedno iz cele Slovenije. Prišli so, da bi ob 25-letnici projekta „2000 zlatih zrn za novo tisočletje“.
Na odlično pripravljenem etno, kulturnem in zabavnem dogodku, v klepetu, dogovarjanju in seveda pogostitvi, so se praktično celi dan družili v lepi in napredni dvojezični panonski občini. Dogajalo se je marsikaj zanimivega pri prijetnega, izmenjevale so čestitke in obdarovanje. Ed najlepšimi darovi je gotovo posebna ročna kosa z vsem potrebnim za uspešno žetev in spravilo pridelka pšenice, katero je dobrovniškemu gospodarju Pavlu Ferenceku predal njegov predhodnik iz Draga pri Šentrupertu, Stanko Okorn…In tako je Dobrovnik postal 24. slovenski kraj, v projektu, ki se je začel s sejanjem prvih 2000 zrn, oktobra 1999 v prelški vasi Babinci, katerih so julija 2000 prvič poželi. Tako se je uradno v Babincih nedaleč od Ljutomer, leta 2000, v okviru Kulturno-turističnega društva Babinci, na pobudo Marijana Kosa, Stanka Severja in Franca Jureša, začeli s projektom 2000 zlatih zrn ob novem tisočletju. Tako že 25 let poteka prireditev setve in žetve pšenice po različnih krajih Slovenije, kjer vsako leto dodajo nova zrna pšenice. Poleg v Babincih, (jesen 1999 – poletje 2000), kamor se zgodba vrača vsakih sedem let, so vmes sejali po večjem delu države, in sicer: Jurovski Dol (2000/01), Zreče (2001/02), Cankova (2002/03), Rodik, Hrpelje-Kozina (2003/04), Soviče – Dravci, občina Videm pri Ptuj (2004/5), Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici (2005/06), Babinci (2006/07), Vurberk, občina Duplek (2007/08), Šentjanž, Sevnica (2008/09), Tešanovci, Moravske Toplice (2009/10), Cven, Ljutomer) (2010/11), Telče, Sevnica (2011/12), Križeča vas, Poljčane (2012/13), Babinci (2013/14), Zreče (2014/15), Mislinja (2015/16), Dravci – Soviče (2016/17), Središče ob Dravi (2017/18), Selnica ob Dravi (2018/19), Kobarid (2019/20), Babinci (2020/21), Bohinj (2021/22), Raka, Krško (2022/23), Draga pri Šentrupertu (2023/24), Dobrovnik (2024/25). Če bo vse po načrtih bo Dobrovnik prihodnje leto štafetno palico predal še neznanem slovenskem kraju.
V Šentrupertu so lani posejali 3484 zrn, njihov največji klas jih je imel 71 zrn, ki so jih dodali svoji posejani količini. Zato so tokrat v Dobrovniku posejali 3555 zrn in najbrž konec junija prihodnje leto bo znano, koliko bo skupni pridelek in koliko zrn bo imel najbogatejši klas. Ob dejstvu, da so tokrat v slovenski žitnici pšenico posejali kar na površini v obliki v srca, in da bosta vse skupaj nadzirala in negovala prijazna gospodarja, soseda Bernarda in Pavel Ferencek, je domači župan Kardinar prepričan, da bo letina obilna. Dodal je, kako se veseli, da so sedaj v družbi številnih slovenskih krajev, ki skrbijo za kulturno dediščino, kamor sodi tudi sejanje in pospravilo krušnega žita na tradicionalni način. »Med drugim, poleg povezovanja ljudi iz različnih delov države, je pomembno, da bi se mlade generacije bolj zavedale tega, kako pridejo krušni izdelki in peciva na trgovinske police in da je pot od žetve do trgovine oziroma lonca zahtevna, zelo težka,« nam je povedal Marjan Kardinar, ki v eni osebi opravlja funkciji župana in turističnega društva, ki je nekakšen nosilec vseslovenskega projekta, ki se je začel v njegovi rojstni Prlekiji in je v četrt stoletja prišel do njegovega prekmurskega Dobrovnika, kjer že desetletja živi.
Sobotni dan v Dobrovniku
Pšenično zrno, če ga z ljubeznijo, spoštljivostjo in iskrenostjo poseješ, se rodi novo življenje in novo upanje, to je bilo letošnje vodilo srečanja in setve turističnih društev iz cele Slovenije in nekaterih ustanov na njivi iz Dobrovnika proti Bukovniškemu jezeru. Posejali so ga na pripravljeni njivi v obliki srca, ob sodelovanju predstavnikov Zavoda za okolje in turizem in občine Dobrovnik, KGZ Murska Sobota, Krajinskega parka Goričko, Agrosaat – RWA Slovenija, Murska Sobota in Semenarne Ljubljana – Vrtni center Kalia Murska Sobota.
„Letos so žetev opravili v deželi kozolcev v Šentrupertu in predali del požete pšenice članom TD Dobrovnik. Lokacija letošnje njive je ob poti proti Bukovniškemu jezeru. Del njive je posejano z pšenico sorte Bernstein in druga polovica z ržjo sorte Elias, tako bo do žetve tudi na ogled vsem mimoidočim. Sigurno pa bo zanimiv ogled parcela v obliki srca in posejana z zlatimi pšeničnimi zrni za novo tisočletje, kar bo dodatna atrakcija za turistično ponudbo doline proti jezeru,“ je potek prireditve predstavil predsednik TD Dobrovnik in župan Marjan Karidnar, ki je dodal, da so se v prvem delu prireditve vsi udeleženci zbrali v prostorih CZR -centra za zaščito in reševanje v Dobrovniku in se ob dobrodošlici, ki so jo pripravile članice in člani domačega društva, še seznanili z dosedanjimi aktivnostmi projekta 2000 zlatih zrn s strani pobudnika projekta TD Babinci, z novostmi na področju priprave zemlje za setev in kakšne sorte žit so priporočene za setev ter kako bomo oskrbovali torej gnojili in zaščitili posevke. V drugem delu pa so se vsi predstavniki društev in ustanov pridružili setvi 2000 zlatih zrn za novo tisočletje.
„V lepem sončnem vremenu se je odvijala prireditev, ki je bila popestrena tudi z kulturnim programom pevke Helene Somi in harmonikarja Simona Somija. Ob koncu setve je sledilo še pozdrav vseh predstavnikov, tajnica društva Dobrovnik Elizabeta Horvat je prejela knjigo v katero se bo zapisala setev in na koncu žetev leta 2025 nato še skupno slikanje in vrnitev nazaj v CZR na veselo druženje in seveda je sledilo še okrepčilo z bogračem, pereci in žlahtno domačo kapljico. Po zaključeni prireditvi so še nekateri udeleženci izkoristili ogled Bukovniškega jezera in ostalih zanimivosti v občini Dobrovnik. TD Dobrovnik s svojimi celoletnimi aktivnostmi na tak način skrbi za aktivno sodelovanje in druženje svojih članov in tudi podpornikov ter za pomoč pri promociji vseh turističnih in ostalih zanimivosti, ki jih izvajata Zavod za okolje in turizem in občina Dobrovnik,“ je dodal Kardinar.
