Tam kjer so prijazni in gostoljubni ljudje, vrhunska kulinarika in kapljica…
Pomurje je pokrajina v severovzhodni Sloveniji ob osrednjem toku reke Mure, ki meji na tri države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na razmeroma majhni površini 1337 km2 (6,6 % površine celotne Slovenije) živi okoli 115 000 prebivalcev (6,0 % prebivalcev Slovenije). Naziv Pomurje kot “terminus geograficus” je prvi uporabil prleški župnik Božidar Raič daljnega leta 1865. Čeprav so na tem ozemlju že več kot tisočletje poseljeni Slovenci, pa živijo ti v skupni domovini zadnjih 100 let. Reka Mura, ki danes druži oba bregova in jima daje prepoznavnejši značaj, je bila dolgo časa ločnica, ki je določala prebivalcem na obeh straneh različen zgodovinski, politični, družbeni in ne nazadnje tudi kulturni razvoj. Pomurje obsega ravnine Apaško in Mursko polje na desni strani ter Dolinsko in Ravensko na levi strani Mure. Terciarno gričevje sestavljajo na severu Goričko, na jugu Jeruzalemsko – Ljutomerske gorice, na vzhodu Lendavske gorice, na jugozahodu pa Radgonsko-Kapelske gorice. Najvišji vrh v Pomurju je Sotinski breg (418), ki je dva metra višji od sosednega Središkega brega.
Pomurje je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo. Zato je Pomurje najbolj izrazita kmetijska pokrajina na Slovenskem tako po kmetijskih površinah kot po deležu kmečkega prebivalstva. Čeprav obsega le 6,6 % slovenskega ozemlja, zajame 22,3 % slovenskih njiv in vrtov, 12,7 % sadovnjakov, 11,7 % vinogradov in le 7,6 % travnikov ter pašnikov. Na območju Pomurja je zelo velik delež njiv in vrtov (40,9 %), sledijo gozdna zemljišča (26,8 %), travinje (18,7 %), nerodovitno zemljišče (8,2 %) ter sadovnjaki in vinogradi (5,4 %).
Na območju Pomurja, ki je razdeljeno na kar 27 občin, ne manjka turističnih zanimivosti in znamenitosti, predvsem pa gostoljubnih in prijaznih ljudi, odlične domače kulinarike in vrhunske kapljice. Območje, ki je z izjemami Radgonsko-Kapelskih ter Ljutomersko-Jeruzalemskih vinorodnih hribčkov, nekoč bilo del Panonskega morja, so mnogi Slovenci in Slovenke spoznali šele letos, ko so želeli na skrajnjem severovzhodu države porabiti svoje turistične bone. In gotovo jim ni bilo žal, saj so imeli kaj videti in doživeti ne glede, kje so se zadrževali, med Zgornjim Konjiščem na zahodu in Lendavskimi goricami oz. stolpom Vinarium na vzhodu, ter Jeruzalemom na jugu in Sotinskim bregom oz. prekmurskim Triglavom na severu. Pomurje, ki ga po eni strani reka Mura „seka“ na Prekmurje in Prlekijo, po drugi pa povezuje domačine z obeh svojih bregov, se razprostira med skrajnjim zahodom Apače doline, čez hribčke Slovenskih goric, po meji med občinami Apače – Sveta Ana – Gornja Radgona – Benedikt, Gornja Radgona – Cerkvenjak, Sveti Jurij ob Ščavnici – Juršinci, Ljutomer – Sveti Tomaž, Ljutomer – Ormož, Razkrižje – Ormož, preostali deli Pomurja pa mejijo na sosednje države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.
Na tako majhnem območju pomurske regije, kjer je nešteto naravnih in kulturno-zgodovinskih lepot in znamenitosti, v sožitju živijo večinski Slovenci, kot tudi, zlasti v Prekmurju, Madžari, Romi, Hrvati in ljudje drugih narodnosti. Po tranzicijskem propadu številnih industrijskih in sploh gospodarskih velikanov, na čelu z Muro, ter kmetijskih kombinatov in tovarn, so se pridni in delovni ljudje obrnili predvsem turizmu, ekološkem kmetovanju, in vsem kar sodi zraven. Mnogi Prleki in še posebej Prekmurci možnost preživetja poiskali v sosednji Avstriji, kjer so si zagotovili sredstva za gradnjo hiš in gospodinjstev, kamor se počasi vračajo in razvijajo različne dejavnosti za prihodnost. Poleg ekološke pridelave hrane, po kateri vedno bolj segajo tudi domačini, zdraviliškega, domačega in klasičnega turizma, so v Pomurju še posebej zanimive neštete kulturne, zabavne, umetniške, sejemske in podobne prireditve. Seveda so tukaj mnoge destinacije, tudi neokrnjena narava, za izletnike, ljubitelje vsega kar je lepo in zanimivo, kolesarje, pohodnike in vse druge, ki jim je zanimiva pomurska ravnica, z reko Muro ter hribčki na obeh robovih, tako na Goričkem, kot vinorodnih goricah od Gornje Radgone do Jeruzalema.
Težko je sicer našteti vse tovrstne zanimivosti, ki se nahajajo na tako majhnem območju skrajnjega severovzhoda države, a kljub temu… Če gremo po Muri, ki je zelo priljubljena za rafting, kajak, kanu, ribolov… navzdol, na desnem – prleškem bregu, ne gre prezreti Zgornje Konjišče, idilični turistično rekreacijski center, kjer poleg ribolova, kolesarjenja, hoje, odlične kulinarike, športne rekreacije, ponujajo edinstveno priložnost za camping. Med Muro in hribčki, kjer se že začnejo Slovenske gorice, je regionalka iz Šentilj, po kateri kaj kmalu pridemo v Gornjo Radgono, ki je nedvomno najbolj znana po vrhunskih vinih in peninah, a tudi sejemskih prireditvah, ki v mesto na reki Muri pripeljejo tudi več kot 200.000 obiskovalcev. Lokalni zavod Kultprotur gostu z veseljem razkaže tudi druge znamenitosti, kot so obnovljeni radgonski grad, stari mestni muzej Špital, potem mimo številnih „Vrelcev življenja“ izvirov mineralne vode v Ščavniški dolini, do še enega bisera – Negove z znamenitim, prav tako obnovljenim gradom, polnim vsebin skozi celo leto, in nekoliko zapuščenim jezerom. Nedaleč od Negove, kjer avtocesta seka mirno in idilično pokrajino, pridemo v občino Sveti Jurij, kjer nikakor ne smemo prezreti Blaguško jezero z novim glamping turističnim naseljem, ter znameniti Mlin na veter na Stari Gori, kjer je tudi etnološki m muzej in v Bolehnečicih, muzej starodobne tehnike in vozil. Tukaj smo že v deželi konj kasačev, v osrčju Prlekije, kjer je prav tako težko našteti vse znamenitosti in zanimivosti, katere spremlja ponudba domače in umetne obrti, odlična kulinarika in vina, pridelki pridnih kmetovalcev, kjer posebno mesto, enako kot v celi regiji ima bučno olje. O čudovitem mestu Ljutomer ne gre zapravljati besed, enako o Jeruzalemu z vsemi njegovimi čari, vse tja do hrvaške meje, kjer je Ivanov izvir v Razkrižje, potem ob Muri navzgor, najprej Brod na Muri, Babičev Mlin na Muri pri Veržeju, Čebelarski muzej Tigeli, sami ribniki na obeh bregovih Mure, lovski revirji, ki privlačijo tudi tujce, ki rada iščejo trofejno divjad. Vmes smo že v Banovcih, kjer se lahko pohvalijo z najstarejšim termalnim nudističnim kopališčem,nato skozi Križevce in tamkajšnji doživljajski park, do Zdravilišča Radenci, o katerem prav tako ne gre izgubljati besed, saj so Radenci že v bivši državi sodili med najlepša turistično zdraviliška središča. Tam je tudi prvi most, ki neposredno povezuje Prlekijo in Prekmurje
In kot smo zapustili desni breg reke Mure, nas tudi v Prekmurju čakajo same zanimivosti in znamenitosti, ki se mogoče začne v „prestolnici“ Murski Soboti, kjer v zadnjem času, ob Soboškem jezeru stoji Expano ali kot poudarjajo „Vrata v Pomurje“. Največje pomursko mesto ponuja obiskovalcu dejansko vse, od čudovitega parka z gradom, muzejem, galerijo, katoliško, evangeličansko, binkoštno… cerkvijo. V bližini sta Dvorec Rakičan, Šunkarna Kodila… a kljub temu pa se turisti radi odpravijo na obrobje, najprej k reki Muri, na Otok ljubezni v Ižakovcih, nato v „Kreslinovih Beltincih“ mogočni Beltinski grad, čudovita odranska cerkev je le nekaj kilometrov naprej, kjer tudi ne manjka prav nič. Omeniti kaže Muzej meščanstva in dežnikarstva ter sinagogo Lendava, Kapelica sv. Trojice z mumijo Mihaela Hadika, nad samo Lendavo, v tamkajšnjih vinorodnih goricah, pa najpomembnejšo izletniško destinacijo v regiji in največji opazovalno stolp v Sloveniji, Vinarium. V okolici so tudi Lušt, kjer gojijo najboljši paradižnik v državi, pa Velika Polana – Evropska vas štrorkelj, Lončarska vas Filovci, Prekmurska (Magdina) hiša v Filovcih, Tropski vrt orhidej Dobrovnik, Bukovniško jezero, Pustolovski park, Plečnikova cerkev Bogojina, paonski turistični biser Terme 3000 in Terme Vivat v Moravskih Toplicah, Rotunda Selo, Pomnik pristanka balona Ženavlje, Vulkanija pri Gradu, Največji slovenski grad s 365 soban – grad Grad na Goričkem. Seveda gre omeniti tudi lesen razgledni stolpič Sotinski breg, pa: Dvorec v Prosenjakovcih (Grad Matzenau), Časarov mlin v Berkovciih – stari mlin, kjer si lahko v mini muzeju ogledaš zbirko orodja in ostanke oljarne. Vedno bolj je zanimiv tudi Slatinski vrelec Nuskova, kjer je posebnost visoke vsebnosti železa v vodi, zaradi česar je izvir rdečkasto obarvan. Nedaleč odtod je Tromejnik, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko…
Na koncu, pri Ledavskem jezeru in „Bagolovi Cankovi“ pa smo stenografsko skorajda obkrožili Pomurje, kjer je seveda vsaj še desetkrat toliko znamenitosti in zanimivosti, tako kulturno zgodovinskih kot sodobnejših, kot smo jih omenili. Enako velja tudi za zanimive in znamenite ljudi iz preteklosti, a tudi iz novejše zgodovine in sedanjosti.
Stavijo na zeleni turizem, ekološko kmetovanje in pridelavo BIO hrane!
Perspektiva bodoče pomurske regije so človek, naravne danosti in vse povezano s tem; Regija sedaj nekoliko hitreje dohiteva slovensko povprečje, kajti čeprav gre za »kokošjo glavo« slovenske države je Pomurje gotovo po mnogih kazalcih še vedno na zadnjem mestu po razvitosti v državi. Kljub vsemu pa, sicer skromni in vedno zadovoljni Prekmurci in Prleki, niso razočarani, v zadnjem času pa se bolj ko prej tudi prebujajo iz dolgoletnega spanca. Svojo prihodnost vidijo predvsem v razvoju turizma ter kmetijstva, napredek je prinesel tudi t.i. Zakon o Pomurju. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Po podatkih SURS njivske površine v tem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja. Regija je kmetijsko območje, na katerem je kar petina vseh prebivalcev kmetov, medtem ko je v celotni Sloveniji delež kmečkega prebivalstva le okoli 7 odstotkov. V Pomurju je 15 % vseh kmetij v Sloveniji. Pomurje ima ugodne naravne možnosti za gojenje poljščin. Tu pridelajo dobro tretjino slovenske pšenice in koruze, zato ni čudno, da imenujejo to pokrajino tudi »žitnica Slovenije«. Živinoreja je v Pomurju glavna kmetijska dejavnost. Na tem območju redijo okrog tretjino prašičev in okrog šestino govedi in perutnine v Sloveniji. V Pomurju so prav tako ugodne talne in podnebne razmere za sadjarstvo in vinogradništvo. Znano je po izredno kakovostnih vinih, ki jih pridelujejo v Ljutomerskih goricah, v Radgonsko-Kapelskih goricah, v Lendavskih goricah in na Goričkem. V številnih vinskih klete pridelujejo vrhunska vina in penine. Poleg kmetijstva pa si v regiji prihodnost vidijo v turizmu, saj je Pomurje ekološko zelo dobro ohranjena pokrajina z bogatimi viri termalne in mineralne vode, ki je osnova za že sedaj dobro razviti turizem. Vsekakor je zraven tudi veliko drugih znamenitosti, ki nudijo enkratne možnosti za razvoj turizma. Nosilci turistične ponudbe pomurske regije so Terme 3000, Terme Radenci, Terme Vivat, Terme Lendava in Terme Banovci, Bioterme Mala Nedelja.
Sicer pa, da bi se gospodarstvo v Pomurju, ki se po večini kazalnikov razvitosti uvršča na rep med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji, začelo hitreje razvijati, je nujno prestrukturirati podjetja v delovno intenzivnih panogah, ob pomoči države zgraditi gospodarsko in drugo infrastrukturo ter zagotoviti nadomestna delovna mesta za delavce, ki so izgubili delo v številnih stečajih in prisilnih poravnavah, ki so se zgodila po osamosvojitvi. Prlekija, Prekmurje? Drži! Marsikdo še zdaj ne loči popolnima teh dveh čudovitih pokrajin na severovzhodu naše domovine. A zadeve so enostavne. Prekmurci so na levi strani Mure, Prleki pa so na desni. Prekmurci imajo ravnice in štorklje, Prleki ša Ljutomersko-ormoške gorice in konje. Muro si delita. Dokler ne odteče na Hrvaško seveda pa imajo oboji radi vino. V letu 2020 je Pomurje re(j)dno dobra slovenska pokrajina, ki svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavlja sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov. Pred Pomurjem je novo programsko obdobje, v katerem se bodo implementirali novi strateški in izvedbeni dokumenti, ki postavljajo nove prioritete in smernice gospodarskega razvoja regije. Čas velike gospodarske in finančne krize, ki ni samo gospodarska, ampak tudi kriza vrednot in upravljanja, kliče po ponovnem premisleku o prihodnosti, skupni viziji, ciljih in o tem, kje želi biti Pomurje. To še posebej vedo župani 27 pomurskih občin: „Po podatkih, ki jih spremljamo glede na obisk adrenalinskega objekta Vulkanija in našega gradu, ugotavljamo, da se počasi turizem tudi na Goričkem razvija. Prihodnost Pomurja je v razvoju zelenega turizma, ki se je tudi že začel. Pomurje je pridobilo še nekaj namestitvenih kapacitet in drugih turističnih objektov in znamenitosti. Razvijati bi bilo potrebno kolesarske poti, ki bi služile predvsem turizmu. Nikakor ne smemo pozabiti na pridelavo hrane tudi na manjših kmetijskih površinah in strmeti k temu, da se z lokalno pridelano hrano oskrbujejo šole, vrtci in druge ustanove. Spodbujati kmetije, da ponudijo možnost nastanitve za izletnike, tudi z možnostjo, da ti pomagajo na kmetijah. Vendar pa je pri tej vrsti nastanitev potrebno še zrahljati predpise, ki so velikokrat nesprejemljivi in se kmetije za tovrstno dejavnost ne bi odločale. Ugotavljamo tudi, da glede na starajočo populacijo primanjkuje namestitvenih kapacitet, torej izgradnja še kakšnega doma za starejše na Goričkem. Razvijati bi bilo potrebno tudi mreže pomoči na domu za tiste, ki so osamljeni in so brez svojcev ali ti živijo kje drugje. Torej, ohraniti Pomurje kot zeleni biser z razvojem butičnega zelenega turizma, pridelavo domače hrane in ne pozabiti na ljudi, ki tu živijo“ pravi Cvetka Ficko, županja občine Grad.
Njen kolega, župan Dobrovnika Marjan Kardinar pa je prepričan, da „nas Pomurje s svojimi naravnimi danostmi skozi stoletja hrani in omogoča v zdravem okolju živeti. Torej je treba prisluhniti naravi in okolju v katerem živimo in imamo toliko možnosti že na dlani. Težava v nas prebivalcih Pomurja je v tem, da smo pred približno 40 ali 30 leti, ko smo imeli največjo eksplozijo svojega lastnega gospodarskega razvoja, smo si zahoteli še nekaj več, žal pa za takšne visoke in zahtevne izzive še nismo bili dovolj pripravljeni pa tudi dovolj prepričani, da zmoremo tudi to.
Takrat bi se morali združiti in povezati vsi tako celotno kmetijstvo, kot tudi gospodarstvo skupaj z regijsko politiko. Žal se to ni zgodilo. Rezultati in posledice so še danes vidne. Še vedno nimamo resnega namena delovati in gospodariti povezovalno, še vedno je preveč dobrih posameznikov“. Po Kardinarju manjkajo regijski »liderji«, torej ljudje, ki bi za sabo povlekli celotno Pomurje in imeli moč in ogled v Ljubljani – Sloveniji in v Evropi.
„Seveda pa bi morali vsi takim voditeljem tudi zaupati in vsi skupaj zelo trdo delati vsaj 10 let ne da bi vsako leto spreminjali plane in programe. Če sem pa še bolj konkreten mi je najbližje seveda razvoj kmetijstva v vseh panogah in z njim močno povezano turizem in malo podjetništvo. Večja podjetna in močne poslovne povezave, ki počasi tudi nastajajo so zelo dobrodošle vendar morajo obvezno biti partner v celotni razvojni strategiji Pomurja. Če ne bomo razvijali lastnega kadra, torej ga moramo spremljati od vrtca in šole do študija in jih že na tej točki aktivno vključiti v poslovni in strokovni svet Pomurja. Brez zdravega prebivalstva in močne regijske motiviranosti seveda ne bo šlo, to pa je prvi in spremljevalni moment vsake rastoče družbe. Ne denar, ampak najprej zdrav in srečen človek, potem pa vse pride samo. Pomurskemu človeku moramo dati več samozavesti in tudi odgovornosti, pa se nam bo pisalo veliko boljše“, je odločen župan Kardinar.
Torej; Pomurja v novem programskem obdobju podprta z naslednjimi razvojnimi prioritetami: Konkurenčno in zeleno gospodarstvo; Znanje, tolerantnosti in zdravje; Zeleno družbeno okolje in učinkovita raba virov ter Trajnostni razvoj podeželja. Izboljšano konkurenčnost pomurskega gospodarstva bodo v novem programskem obdobju zasledovali z dvema investicijskima področjema, in sicer s spodbujanjem inovativnosti, podjetnosti in znanja v podjetjih ter s spodbujanjem zelenega gospodarstva oz. področij razvojne specializacije regije. Spodbudno družbeno okolje, v katerem vsi posamezniki v celoti razvijajo svoje potenciale in stremijo k zdravju, bo v Pomurju podprto s tremi investicijskimi področji, in sicer z razvojem talentov ter krepitvijo zdravega in aktivnega življenjskega sloga, s krepitvijo socialne vključenosti, zmanjševanjem stopnje tveganja revčine in razvojem manjšin in s podporo razvoju kulture in umetniškega ustvarjanja. Zeleno življenjsko okolje in učinkovito rabo virov bodo v Pomurju v novem programskem obdobju spodbujali s tremi investicijskimi področji. S spodbujanjem energetsko vzdržne družbe, z vlaganji v čisto okolje s ponovno uporabo odpadnih snovi in ohranjanjem narave ter s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in regionalnim prostorskim načrtovanjem. Trajnostni razvoj podeželja pa bo v novem programskem obdobju zasledovan z izboljšanjem kakovosti življenja in z razvojem infrastrukture na podeželju… Pot, ki so si jo zastavili, je ambiciozna, a vendarle uresničljiva in izvedljiva. Za uspešno izvedbo zastavljene vizije Pomurja, je potrebno določeni meri pozitivne naivnosti dodati zvrhano mero kakovosti razvojnega programa in koncentracije sredstev na trajnostne projekte z multiplikativnimi učinki in visoko dodano vrednostjo, ki bodo podpirali konkurenčno regijsko gospodarstvo, kakovostne turistične produkte, zdravo naravno in družbeno okolje, energetsko samozadostnost in povečali preskrbo Pomurja z zdravo, ekološko pridelano lokalno hrano…
Če sklenemo; Kot brez Prekmurja in Prlekije, ni Pomurja, enako brez Pomurja ni Slovenije, kot popolne celine in zaokroženega slovenskega ozemlja. Lepote Pomurja in vse kar ponuja „kurja glava“ tega pa ni malo, so se zlasti letošnje poletje prepričali mnogi Slovenci in Slovenke, ki so predvsem s koriščenjem turističnih bonov, prvič obiskali pokrajino, v katero se gotovo izplača vračati.
