Nekoč so listje pobirali po gozdovih in je bila glavna stelja za domače živali
Stara Gora, vas v občini Sveti Jurij ob Ščavnici z okoli 85 prebivalcev, kjer kraljuje znamenita poznobaročna cerkev sv. Duha, v kateri se nahajajo druge najstarejše cerkvene orgle v Sloveniji, je po zaslugi mlina na veter znana po vsej Sloveniji. Mlin je pred četrtt stoletja, na pobudo tedanjega predsednika Jožeka Tišlerja in članov upravnega odbora, postavilo Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ima sedaj svoje društvene prostore v bližnji več kot 110 let stari šolski zgradbi. Zanimivost Stare Goge so tudi posajene lipe v okolici cerkve, gasilskega doma in vse do mlina na veter. Skupno je posajenih 68 lip. Gost nasad je tudi ob stari šoli, med cerkvijo in staro šolo. Razumljivo je, da se pod drevesi nabere v jeseni veliko odpadlega listja. Zato društvo ima dobrega, delavnega in pridnega gospodarja Karleka Zormana, ki kot upokojenec skrbi za ureditev okolice.
Tik pred prvim sneženjem je Karlek na lastno pobudo, pristopil h grabljanju listja, katerega se je nabralo veliko. Zato ga je v »listnik« odnašal s krpljami ali locni, kot se temu pozabljenem kmečkem pripomočku reče, nahaja pa se v njihovem Kmečkem muzeju, kateri deluje v prostorih stare šole. Karlek nam je o tem opravilu povedal: »V preteklosti smo grabljali listje za nastiljanje živini ter prašičem, najprej smo ga pograbili okoli hiše, ko je bilo primerno suho, pa tudi v gozdu. Tja smo postavili lojtrni voz, na katerega smo s krpljami nanosili listje. Da bi se obdržalo med latami lojter, smo ob strani polagali vejevje, spredaj in od zadaj pa je prostor lojtrnika omejeval »gater«, to je nekaka lesena mreža. Na vozu so listje po navadi »klačili« otroci. Stiskali so ga zato, da ga je več šlo na voz, obenem pa je bilo stisnjeno, tako da ni ob vožnji po »jamastih« cestah padalo iz lojtrnika. Doma smo ga spravljali v listnik, ki je bil nekako skladišče za celoletno steljo.« Kot so nam povedali v društvu, katerega je dolga leta uspešno vodil Janez Mir, sedaj pa ga vodi predsednik Edi Sedmak, so Karleku hvaležni, ki brez plačila skrbi, da je središče Stare Gore vedno lepo vzdrževano.
Ko gre za Staro Goro, kaže omeniti, da zgodovino zasaditve omenjenih lip odlično pozna 81 – letni Slavko Vrzel, ki sicer živi v Ljubljani, a je srcem Starogorčan, saj je bil rojen v hiši, ki je stala tik ob mlinu na veter. Prav on je podaril zemljišče, na katerem stoji mlin, zraven pa ima zgrajeno novo hišo. Slavko nam je med drugim povedal: »Lipe na Stari Gori, so ob znameniti poznobaročni cerkvi in mlinu na veter, simbol kraja. Prvič so jih organizirano sadili, posadili so osem lip, v času Ilirskih provinc leta 1782 francoski vojaki. Leta 1934 je tedanje Sokolsko društvo ob smrti kralja Aleksandra posadilo 12 lip. Ob smrti Tita pa so posadili še osem lip. Sadili so jih tudi ob različnih priložnostih, kot ob izgradnji gasilskega doma. Zadnjo večjo zasaditev je finančno omogočil arhitekt Danilo Fürst, Plečnikov učenec, katerega mama je bila ravnateljica osnovne šole na Stari Gori. Zadnjo posaditev osmih lip, sem, ob svojem 80 letu življenja, dal posaditi, na moji zemlji, ob mlinu na veter in sem jih podaril mojemu rojstnemu kraju.«
