Za novo slamnato streho sta poskrbela mojstra Golnar iz Sovjaka
V občini Apače, ki meji z reko Muro ter občinama Gornja Radgona, Sveta Ana in Šentilj, v 21 vaseh in zaselkih trenutno živi 3.556 oseb. Eno izmed krajev je Zgornje Konjišče. Gre za kraj , ki je v neposredni bližini mejne reke Mure in je ena osrednjih izletniških in turističnih destinacij apaške občine. V kraju je bila v času Jugoslavije tudi karavla JLA, po razpadu SFRJ pa so objekti nekaj časa služili tudi za begunce. Po podatkih SURS, v Zgornjem Konjišču živi vsega 91 ljudi. V povojnem času je bilo iz Zgornjega Konjišča odpeljano veliko gramoza za gradnjo infrastrukturnih, stanovanjskih in drugih objektov, predvsem na območju nekdanje občine Gornja Radgona. V jamah, ki so nastale po izkopu gramoza, je sedaj veliko rib, za katerih stalež in tudi ribolovni turizem skrbi Ribiška družina Radgona, Podružnica Apače, ki razpolaga tudi z lepo urejenim ribiškim domom, ter okolico sploh.
Nedaleč vstran pa je bil pred leti »postavljen« ogromni hrast, poimenovan Oče panonskih hrastov. Ta je pred davnimi 1350 leti ob bregovih Mure zgrmel v vodo. Nanj so naleteli šele leta 1999 ob sanaciji opuščenih gramoznic. V letu 2005 je bilo deblo hrasta v celoti izkopano. Njegov položaj, lastnosti naplavin, v katerih je bil najden, in geomorfološke značilnosti okolice nakazujejo, da je bil odložen na meandrski sipini. Podatki kažejo, da je ta hrast nekoč zelo mogočno drevo. Na prvem prerezu nad panjem je število letnic blizu 160 (vseh se ne da ugotoviti), kar pomeni, da je bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let, saj je beljava na obodu debla delno že odpadla. Ugotovljeno je bilo, da je bil hrast ob zrušitvi v vodo res mogočno drevo z debelino okrog 150 cm, višino okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 kubičnih metrov. Po zaščiti in namestitvi hrasta na sedanjo lokacijo je bil zanj zgrajen objekt krit s slamo, katero je v vseh teh letih načel zob časa. Zato se je vodstvo občine Apače odločilo za ureditev nove strehe. „Že v lanskem letu smo odločili, da prekrijemo streho Očeta panonskih hrastov. Zaradi prezasedenosti izvajalca, se je izvedba investicije premaknila v začetek leta 2022 in je januarja letos bila zaključena. Dela je izvedel mojster Janez Golnar s.p., iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici, vrednost investicije pa je slabih 15.000 evrov,“ nam je povedal apaški župan, dr. Andrej Steyer, ki je dodal, da se sedaj obnavlja še razsvetljava, v načrtu pa imajo še obnovo informacijskih tabel ob hrastu.
Mimogrede pa kaže omeniti, da si je mogočni hrast možno ogledati in fotografirati brezplačno ob vsakem letnem času. Zato ne preseneča, da na ogled prihajajo številni gostje iz cele Slovenije, ter tudi iz sosednje Avstrije. Tako mogočnega in toliko starega hrasta namreč ni daleč na okoli…
Sicer pa, obstaja tudi pot starega hrasta, ki je pot dojemanja prostora in časa, rasti in minevanja, odkrivanja in spoznavanja vsemogočnosti narave. Pot je primerna za bolje pripravljene kolesarje, saj se ponekod dvigne tudi za več kot 12 %. Pot starega hrasta poteka po stranskih asfaltiranih in makadamskih cestah in se izogiba glavne ceste, kjer je sicer redek promet, a previdnost je mati modrosti. Pot, ki teče ob Muri, je razmeroma težka, peščena in primerna za bolj avanturistične podvige. Ob reki so logi vrb in topolov, redkejši je poplavni gozd belega gabra in doba. Pred davnimi 1350 leti je ob bregovih Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala svoj tok. Tudi rokav, v katerega je takrat padel hrast, je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Leta 1999 so ob sanaciji opuščenih gramoznic naleteli na debelo deblo drevesa. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Zdaj stari Oče panonskih hrastov počiva v objemu izvirnega varuha in je vsem na ogled.
Pestra menjava rasti in logov omogoča dobre življenjske pogoje lovni divjadi. Menjava polj, travnikov in gozdov daje ugodne možnosti za življenje nizke divjadi, kot so zajec, fazan, jerebica, prepelica. Prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi so najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se številne znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst, k čemur v največji meri pripomore izginjanje njihovih domovanj. Naj omenimo samo črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, sesalce … Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode varujejo trstičje, rogoz, streluše in vodoljube. Rastlinstvo naseli tudi marsikatero gramozno jamo, ki se sčasoma preoblikuje v navidez naravno življenjsko okolje.
Pot starega hrasta vodi iz Zgornjega Konjišča ob Muri proti Spodnjemu Konjišču in se nadaljuje čez žepovske travnike, kjer vas spremljajo polja in listnat gozd. Po približno treh kilometrih se približate reki Muri, greste mimo mrtvice v Mihovcih in nadaljujete do kolesarsko-pohodniškega mostu v Črncih ter si privoščite počitek ter okrepitev. Na tej točki lahko pot spremenite ter se odpravite po drugih označenih poteh območja Očeta panonskih hrastov, lahko pa nadaljujete ob Muri proti vzhodu in obiščete vas Lutverci in tako ostanete zvesti staremu hrastu. V Lutvercih prečkate glavno cesto. Pot nadaljujete proti jugu. Nedaleč iz vasi je čudovit ribnik, primeren za piknike in ribolov. Od tod se pomaknete proti jugu in obronkom Slovenskih goric do vasi Plitvica, se obrnete zahodno ter ob gozdovih in hribih peljete mimo vasi Lešane, Nasova in Janhova. Severno od teh vasi je gozdnato območje Arda, ostanek panonskega pragozda in pomembno zatočišče divjih živali.
Celotni južni del Poti starega hrasta je posejan s kapelicami, križi in kužnimi znamenji. Ko prispete do vasi Grabe, se pričenja blag vzpon in se razvije v strmo pot, ki trud in vztrajnost poplača s prekrasnimi panoramskimi pogledi na Pogledu in Vratjem Vrhu, daleč preko meja Slovenije. Pot se zaključi po približno petintridesetih kilometrih ob Muri v Zgornjem Konjišču.(F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič