Med potepanjem so preverjali, ali na Goričkem še poje hribski škrjanec
Hribski škrjanec spada med zelo posebne in redke vrste ptic na Goričkem. Redek je postal zaradi načina življenja in hitrih sprememb v kmetijski krajini v zadnjih dveh desetletjih. Tudi zato so ljubitelji ptic, v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG), na prijetnem ornitološkem izletu ugotavljali, ali v Kuštanovcih na Goričkem še poje hribski škrjanec in zakaj je tako poseben. Na izletu, pod vodstvom Gregorja Domanjka, naravovarstvenega svetnika in nadzornika, so seveda spoznali tudi druge ptice kmetijske krajine, kot so smrdokavra, prosnik, vijeglavka idr.
Hribski škrjanec sicer v Sloveniji naseljuje in gnezdi na dveh sklenjenih območjih. V jugozahodnem delu Slovenije, na območjih Krasa, Vipavske doline, Snežnik-Pivška in južnem pobočju Trnovskega gozda ter v Severovzhodni Sloveniji, na Goričkem. Zaradi njegovega sklenjenega pojavljanja in visokega deleža v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji, je bilo tudi zaradi hribskega škrjanca območje Goričkega opredeljeno za območje Natura 2000. „V času prvih popisov ptic gnezdilk Goričkega pred 25 leti, so ornitologi ocenili njegovo številčnost na 190–250 parov. Do leta 2015 se je z rednim letnim spremljanjem te vrste ugotovilo, da se je število hribskih škrjancev zmanjšalo za približno 80 %. Zato je JZ KPG skupaj z DOPPS, v okviru projekta Gorička krajina, za hribskega škrjanca izvedel več ukrepov, s katerim želimo izboljšati stanje ohranjenosti te vrste. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da hribski škrjanci za gnezdenje na Goričkem izbirajo njivske površine z ozimnim žitom, njive v času pred setvijo, prahe, suhe travnike z nizko vegetacijo in nekdanje njive na peščeno-prodnatih tleh z redko vegetacijo, ki jih lastniki običajno mulčajo,“ poudarja Domanjko.
Posreden ukrep varstva te vrste je bil vezan na tudi košnjo suhih travnikov, na katerih se hribski škrjanci prehranjujejo in gnezdijo ter na sklepanje pogodb o varstvu. Neposreden ukrep varstva pa je bil vezan na iskanje gnezd. V primeru, da je bilo gnezdo najdeno na njivi in se je ocenilo, da bi lahko v kratkem lastnik ali uporabnik njive, njivo preoral ali začel s setvijo, se je o najdbi gnezda obvestilo lastnika oziroma uporabnika. Z namenom, da se pri rabi izognejo gnezdu. Na žalost so ugotovili, da je bilo več gnezd na njivskih površinah tudi uničeno in da smo bili pri obveščanju prepozni. „Po zaključku projekta iskanje gnezd skupaj z DOPPS nadaljujemo v okviru rednega dela, čeprav v manjšem obsegu, kot se je to izvajalo v času trajanja projekta Gorička krajina. Za iskanje gnezd je potrebno veliko časa, potrpljenja in poznavanja ekologije vrste. Hribske škrjance je potrebno začeti spremljati že v februarju mesecu, ko začnejo s petjem označevati svoje teritorije. In potem nadaljevati s spremljanjem, ko začnejo kot pari iskati hrano za sebe in svoje mladiče,“ še pove ornitolog in veliki borec za ptice in ostale živali ter naravo sploh Gregor Domanjko.
Brez pomoči človeka hribski škrjanec ne bo več pel na Goričkem (Foto: Gregor Domanjko)