Na izjemno zgodovinsko najdbo je naletel znani ljubitelj lesa in Mure, ter poznavalec naravne in kulturne dediščine Pomurja Ljubomir Zečević
Medtem, ko reka Mura v začetku letošnjega avgusta, ko je dosegla najvišji vodostaj in največji pretok vode od začetka meritev, mnogim Prlekom in Prekmurcem povzročila veliko preglavic, je zgodovinarjem in poznavalcem kulturne in zgodovinske dediščine prinesla nekaj povsem novega. Zaenkrat neznano odkod je prišlo, dejstvo pa je, da je Mura naplavila več kot 11-metrski prazgodovinski deblak. Gre za čoln, izdelan iz hrastovega debla in iztesan z ročnim orodjem. Takšna plovila so bila značilna za pozno bronasto in železno dobo. Zgodilo se je sredi septembra, ko je med veslanjem po Muri nanj naletel prav poznavalec naravne in kulturne dediščine Pomurja Ljubomir Zečević z Goričkega, ki je o najdbi obvestil direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota, arheologa Branka Kermana. Že pred tem je na družbenem omrežju zapisal, da ga je med spustom s kajakom po Muri, na relaciji Gornja Radgona – Melinci, presenetila „neverjetna najdba deblaka ali drevaka (ne vem kaj je pravilno?) iz hrastovega lesa dolg okrog 10 metrov, širok okrog 1 meter (torbica ima 15x 13 cm). Deblak je neverjetno dobro ohranjen glede na stoletja ali tisočletja, ležanja zakopan v produ ali blatu. Sila Mure ga je izkopala in naplavila. Obvestil sem pristojne in upam da bo nekoč razstavljen vabil turiste.“ Po ogledu lokacije, ki ga je Branko Kerman opravil z najditeljem, in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), sta bila opravljena še strokovni ogled in evalvacija najdbe.
Zanimivo reč, čoln deblak, je Mura naplavila na breg, severno od zaselka Hrastika med krajema Hrastje-Mota, v občini Radenci, kjer je veliko ribnikov, in Vučja vas, v občini Križevci. Kot so potrdili iz Skupine Stik, zavoda za preučevanje Povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti, je naplavljeni čoln deblak dolg nekaj čez 11 metrov, specifična izvedba krmnega dela in njegova velikost pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto in železno dobo. Ob tem so iz Skupine Stik potrdili,da je deblak, med katastrofalnimi visokimi vodami v začetku avgusta reka naplavila na desni breg Mure. Po opravljenem strokovnem ogledu je bilo ugotovljeno, da gre za iz hrastovega debla izdelan čoln, iztesan z ročnim orodjem. Za strokovnjake gre za res spektakularno najdbo – čoln, ki kaže zanimivo in redko ureditev krme, ki se zaključi z masivno navpično desko, vstavljeno v utor. Kot poudarjajo v Skupini Stik, o prvotnem ležišču čolna ni mogoče podati dovolj verodostojne ocene, vendar je skoraj gotovo, da ga poplavne vode niso mogle iztrgati z okoliške ravnine, temveč iz sedimentov v dnu današnje struge, gorvodno od mesta odkritja, ki se ujema s glavnim koritom prepletene struge Mure pred regulacijo ob koncu 19. stoletja.
Glede na študije čolnov deblakov primerljivih dimenzij je mogoče sklepati, da je čoln deblak iz Mure sprejel od devet do 14 oseb oz. tej obremenitvi ustrezno količino tovora ter dva- do tričlansko posadko. Specifična izvedba krmnega dela in velikost čolna pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto dobo in železno dobo, kjer se povezujejo s povečanimi transportnimi potrebami, ki so nastopile ob demografskem in gospodarskem vzponu v začetku 1. tisočletja pr. n. št. ZVKDS je najditelju že izdal odločbo o arheološki ostalini ter hkrati podal napotke za zaščito in premik deblaka na varno lokacijo. Organizacijo načrtovanih posegov vodi ZVKDS, Center za preventivno arheologijo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zavoda Skupina Stik in Zavoda za Podvodno Arheologijo, ki je pod okriljem Projekta Navis.
Reševanje, dvig in selitev deblaka bodo potekali v petek in soboto. Deblak bodo zavarovali in pritrdili na nosilni podest, na katerem bo prestavljen dolvodno po Muri na mesto dviga. Zatem ga bodo odpeljali na murskosoboško jezero (bližina Expana, op.p.), kjer bo shranjen na njegovem dnu počakal na odločitev o nadaljnjih konservatorskih postopkih, so še sporočili iz Skupine Stik, kjer dodajajo, da so pristojni, zaradi izjemnosti in redkosti najdbe, sklenili, da se je treba nemudoma lotiti njenega reševanja. Neverjetno najdbo o kateri se bo v krogih raziskovalcev bližnje in daljne zgodovine veliko govorilo, si bo mogoče ogledati v soboto, 7. oktobra, na Soboškem jezeru, nato pa bo potopljena in tako ustrezno zaščitena. Kot je potrdil sin najditelja Ljubomirja Zečević, mojster lesarstva z Goričkega, plesni mojster Dejan Zečević, naj bi poleg raziskav omenjenih strokovnjakov, starost najdbe ugotovili v posebnem laboratoriju v ZDA, kamor so že poslali vzorec.
