Podjetniška žilica in pogum sestrske naveze Maje in Sanja pripeljal do ustanovitve dopolnilne dejavnosti „Skvačkanke“
Minulo „koronsko zaprtost“ so mnogi posamezniki tudi koristno izkoristili, saj so imeli veliko časa za razmišljanje in tudi realizacijo morebitnih idej, za katere običajno niso imeli časa in tudi volje ne. Tukaj so še posebej uspešni bili tisti, ki so si omislili kakšno delo v zaprtih prostorih, ali na daljavo, ob tem pa so imeli veliko poguma. Tega sicer ne manjka mlajšim ljudem, in če temu dodaš upanje v lepše življenje potem večjih težav ne sme biti. In nekaj takega se je zgodilo mladima Prekmurkama, ki sta kljub svoji mladosti ustvarili svojo „dopolnilno dejavnost“, katera jim po eni strani polepšuje življenje, saj lahko ustvarjata kar imata radi, po drugi strani pa jima njuno ukvarjanje se z ročnimi deli in izdelovanje predmetov, ki so zadnje čase zelo iskani, rešuje tudi življenjsko eksistenco. Sestri, 21-letna Maja in 25-letna Sanja Vukan, ki izvirata iz Fokovcev na Goričkem, sedaj pa živita v Murski Soboti oziroma Vanči vasi, sta sicer po poklicu gastronomsko – turistični tehtnici, saj sta končali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci. Sedaj pa sta svoj hobi – kvačkanje, spremenili v posel, ki pa še ni toliko donosen, da bi lahko „prinašal lagodno življenje“. Zato je mlajša Maja zaposlena „Lovenjakovem dvoru“ v Polani pri Murski Soboti, njena sestra Sanja pa je v začetku (5.2.) februarja rodila majhno Milo in je sedaj v porodniškem dopustu. Za obe pa je „dopolnilna dejavnost“, kjer jima pomaga tudi mama Metoda, lep konjiček, ki se po prepričanju Maje, samo širi in razvija.
Kot dodaja se je vse skupaj začelo nekako pred štirimi leti, ko je Sanja nakvačkala svoj prvi izdelek, in sicer je to bila hobotnica. Pobudnica za učenje starega ročnega dela za oba dekleta je sicer bila njuna mama, ki že od mladih let plete, štrika, kvačka in šiva. Sama Maja opisuje učenje kvačkanja kot dolgotrajni postopek, a če se kaj želi potem se tudi uredi. Po omenjeni hobotnici, se Sanja, zaradi brezposelnosti ustvarjala čedalje več, od zajčkov in drugih predmetov, vse do košar. Ker pa sestrska naveza nikoli ne počiva, in se je ustvarjanje širilo, sta prišli na idejo, da ustanovita svoj posel – dopolnilno dejavnost. Tako sta v sredini lanskega leta, ko je zaradi zaprtosti države, bilo veliko časa, Maja in Sanja začeli z ustvarjanjem logotipa in kreiranjem imena in jima je kvačkanje izdelkov prineslo tudi ime »Skvačkanke«. Simpatična in zgovorna Maja nam je tudi razložila, da sta „sprva izdelke podarjali družinskim članom in prijateljem kot darilo. Če pa povem, da za en izdelek potrebuješ od 10 do 12 ur dela, pa je na koncu lepo tudi kaj zaslužiti.“
Vesela je naša sogovornica, da se tudi kolekcija zanimivih izdelkov vedno bolj širi, s čem se odpirajo dodatne možnosti. Poleg kvačkanih izdelkov in sponk za lase, so posebnost tudi izdelki iz silikonskih kroglic. „Sanja večinoma poskrbi za naročila kvačkanih izdelkov, torej igračk, grizal, ropotuljic za otroke ter naglavnih trakov. Sama pa se posvečam izdelkom iz silikonskih kroglic, kot so obeski za ključe in torbice ter sponke z imenom za dudo. Pomaga nama tudi mama, ona pa ustvarja copatke in kapice. Kmalu imava v načrtu tudi nov izdelek, in sicer zapestnice z imenom.“
Ob tem Maja dodaja, da za vsako stvar, ki jo kvačkata, imata kupljen načrt. To je pri tem delu zelo pomembno, saj je postopek za izdelavo zapleten. S smehom teta Maja, da sta se „Skvačkanke“ sedaj po rojstvu male Mile, še bolj usmerile v otroške izdelke. Vsi izdelki za dojenčke so sicer brezhibni, varni in zdravi, saj so narejeni iz 100-odstotne »Baby« volne. Igračke, ki so polnjene, pa imajo takšno polnilo, ki je pralno na 60 stopinj.
Naša sogovornica nam je tudi zaupala, da sta v lanskem veselem decembru prišli tudi na idejo, da bi izdelovali božične okraske. Jelenčki, zvezdice in smrečice, deloma narejeni iz filca, so tako kar hitro romali v širšo ponudbo. „Vse vnaprej pripravljene paketke sva tudi takoj prodali. Izdelki so bili iz treh barv, in sicer rdeči, sivi in zeleni,“ pove Maja, ki skupaj s sestro in mamo ne pozabljajo niti na dobrodelnost. Tako trenutno ustvarjajo hobotnice za nedonošenčke. Prav tako so pred kratkim v sodelovanju s šolo s prilagojenim programom, IV. osnovno šolo v Murski Soboti izdelovale lutke in nekatere igračke. Prijazna sogovornica nam je tudi povedala, da so imata „Skvačkanki“ velike načrte. Pred kratkim sta kupili tudi šivalni stroj. Trenutno se Maja še uči šivanja, v načrtu pa imata prodajo toaletnih in običajnih torbic ter drobižnic.
Njuna največja želja za v prihodnje je, da bi se kot ponudnici udeležili kakšnega sejma, za kar pa je potrebno kar nekaj sredstev. Kot pojasni Maja, še trenutno ves zaslužek porabita za nakup materiala, ki ni poceni, saj nabavljata vse kvalitetne slovenske materiale, le nekaj silikonskih dodatkov je iz tujine. „Nekateri še vedno ne cenijo domačega izdelka, ročnega dela in se jim zdijo predragi. Ampak če bi se zamislili in vedeli, koliko dela in truda je v vsak izdelek vloženo, bi razmišljali drugače,“ pravi Maja, ki je nekoliko razočarana, da v Prekmurju „zelo malo ljudi kupi najine izdelke. Večina naročil tako potuje proti Ljubljani in ostalim večjim mestom po Sloveniji. Vsi, ki naročijo najine izdelke so na koncu navdušeni. Dobili sva veliko pohval, sploh za igračke ter za sponke za dude,“ še pove Maja, ki si skupaj s sestro Sanjo upata, da njune izdelke opazi tudi kakšna bolj znana vplivnica iz Slovenije, saj bi takrat hitreje prišle na zeleno vejo…
