Ob letošnjem pustu jih načrtujejo pripraviti 100.000
Letos bo pust, kot vedno v torek, in sicer 1. marca. Poleg šem, mask, povork in podobnih dogodkov, so s pustom močno povezani tudi pustni krofi. Samo praznovanje pusta je sicer povezano s praznovanjem velike noči, ki bo letos v nedeljo, 17. aprila. Velika noč se praznuje v nedeljo po prvi spomladanski luni in kot taka je lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Pust pa je 46 dni prej. Tako je lahko pust med 11. februarjem in 17. marcem. Besedo pust je poznal že Primož Trubar, saj je verjetno nastala iz »mesopust«, Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni „štiridesetdnevni post“.
Prvi recept, s pustom povezanih krofov, izhaja iz leta 1486, nastal pa je na Dunaju. Nekateri menijo, da je prve krofe izdelala slaščičarka Cecilija Krapf. V 18. stoletju so na Dunaju delili po gostilnah krofe brezplačno. V letu 1815 so jih razdelili kar deset milijonov. V Sloveniji pa so ta čas najbolj znani krofi iz Gostišča Trojane, ob Štajerski avtocesti med Ljubljano in Mariborom. Kraj Trojane, ki je v občini Lukovica, ima po zadnjih podatkih SURS 121 ljudi. Prav gotovo so Trojane postale zaradi krofov eden najbolj znanih krajev v Sloveniji sploh. V Trojanah pečejo krofe vse od leta 1961. Tako so v tamkajšnjem Gostinskem podjetju Trojane lani obeležilo že 60-letnico priprave in prodaje krofov. Dnevno spečejo med dva in pet tisoč krofov, v ekstremnem času pa tudi do devetnajst tisoč. V vseh šestdesetih letih so v priljubljenem gostišču Trojane spekli že 140 milijonov krofov, kar pomeni vsaj 70 za vsakega državljana Slovenije. V letu 2019 so denimo spekli 3 milijone krofov, v lanskem korona letu pa „le“ 1,8 milijona teh sladkih dobrot.
Sicer pa so tradicionalni trojanski krofi polnjeni z marelično marmelado. Zadnja leta pa se poleg njih uveljavljajo tudi krofi, polnjeni z vaniljevo kremo, obliti s čokolado ter posuti s kokosovo moko. Za krofe je podjetje v Trojanah prejelo že veliko priznanj, najpomembnejša pa sta zagotovo uvrstitev med aktivne spominke v Sloveniji ter podeljeni znak slovenske kakovosti SQ. Za sto tisoč krofov, kolikor jih načrtujejo pripraviti ob letošnjem pustu, saj so malce negotovi, vse je odvisno od vladnih ukrepov, porabijo v Gostišču Trojane okrog devet ton moke, dve toni marmelade, dve toni in pol rumenjakov, 550 litrov ruma in 250 kg kvasa. Ob tem dodajamo še, da so v polpreteklem času gospodinje ob pustu pekle še tudi flancate. Ob tem gre za bistveno manj nezahtevno za pripravo kot za krofe.
Ali obstaja razlika med krofom pred šestdesetimi leti in danes?
„Razlika je le v tehnologiji. Krofi so celo malo večji kot takrat. Na začetku je bilo vse ročno, danes pa imamo že pripomočke, ki zelo skrajšajo čas priprave in olajšajo delo. Ročno jih oblikujemo, polnimo, sortiramo odnosno pakiramo, tisti, ki dela v krofarni ga ima med procesom priprave trikrat v roki. Sestavine so kakovostne, popolnoma naravne, vse nabavljamo pri dolgoletnih dobaviteljih oziroma proizvajalcih. Marmelado delajo v Presadu posebej za nas. Včasih smo jih polnili le z marelično marmelado, danes tudi z borovničevo in vaniljevo kremo,” pravi direktor Gostinskega podjetja Trojane Bojan Gasior, ki si mimogrede vsako jutro ob kavi privošči krof. Izkušena kuharica Silva Venko, ki je v enainštiridesetih letih naredila nešteto krofov, pa dodaja. „Krofe smo nekoč delali iz dveh plasti testa, vmes je bila marmelada, ki pa je včasih že med peko pobegnila. Zdaj je to drugače, marmelado vbrizgamo v že pečen krof. V vseh teh letih doma nisem pekla krofov. Kmalu bom upokojenka, pa se jih bom lotila tudi v domačem okolju.”
Recept: Trojanski pustni krofi
Podajamo odličen recept za tiste pogumne, ki želijo narediti izredno okusne, mehke in velike pustne krofe.
Sestavine: 1 kg moke (univerzalna), 14 dag olja (približno 2 dl), 10 dag kvasa, 1 mala žlička soli,
½ l mleka, 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja (4 velike žlice), 2 vanilijeva sladkorja, nastrgana limonina lupinica, rum, muškatni orešček. Vse sestavine naj imajo sobno temperaturo (Težavnost. srednja. Čas priprave: 140 minut).
Postopek: Kvas dajte vzhajati v toplo mleko. Vzhajanega dodajte v pripravljeno zmes moke in dodatkov. Zmes vseh teh sestavin stepajte 20 minut v mešalniku. Po končanem stepanju na tehtnici odtehtajte po 8 dag zgnetenega testa, da so vsi krofi enaki. Odtehtano testo med dlanmi še dobro pregnetite in iz njega naredite kroglico, ki jo oblikujete tako, da daste kroglico testa na mizo in jo pokrijete z upognjeno dlanjo, s katero krožite po mizi, da nastane lepa, enakomerna kroglica. To položite na pomokan prtiček in ga nato pokrijete z drugim prtičkom. Važno je, da pustite testo dovolj dolgo vzhajati. Če boste preveč neučakani in boste dali krofe prehitro cvreti, ne bodo imeli tako želenih venčkov. Enako se bo zgodilo, če bo testo preveč vzhajano. Zato je dobro, da ocvrete enega za pokušino, ko mislite, da je testo dovolj vzhajano. Ko bo ocvrt krof imel lep venček, pomeni, da so nared in jih lahko ocvrete.
Pripravite olje za cvrtje (najboljše je arašidovo, palmino ali kokosovo). Tako olje krofi manj vpijajo. Olje segrevajte počasi. Temperatura je primerna takrat, ko v ogreto olje potopimo do dna leseno žlico in ob njej počasi in enakomerno izhajajo mehurčki. Ko so krofi vzhajani, jih položite v segreto olje za pečenje tako, da jih obrnete glede na to, kako so ležali na prtičku (zgornja vzhajana stran gre v olje) in posodo pokrijete s pokrovko. Cvrite jih 4 minute na eni strani (bodite natančni), nato posodo odkrijte, krofe v olju obrnite in cvrite še po drugi strani 4 minute, posoda za pečenje je tokrat odkrita. V posodi cvrete toliko krofov, da lahko prosto plavajo v olju. Ocvrte krofe položite na papirnate serviete, da se olje odcedi, počakajte, da se nekoliko ohladijo in jih nato z brizgo napolnite z marmelado.
