Letošnji praznik novega vina, ki prinaša več kot soliden pridelek kapljice, ki o epidemiji slabo gre v prodajo; Kaj pravijo na SURS?
Za vinarje, vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice je začetek novembra v znamenju njihovega osrednjega praznika – martinovega, ki se uradno obhaja 11.11. Ta praznik pomeni simboličen zaključek celoletnega truda v vinogradih in je namenjen uživanju sadov trdega dela. Praznovanje Sv. Martina je pravzaprav slovenska folklora, s katero že tradicionalno obeležimo praznik mladih vin, kot pravi uveljavljeni slovenski enolog Bojan Kobal iz Ptuja. Kot dodaja Kobal, gre za obdobje, ko se vinarji zahvalijo za pridelek, vino pa ljudi ob tem običaju še dodatno poveže. „Tako kot vsak letnik, je tudi letošnji specifičen, saj je prav to tisto, kar vino tudi naredi posebno. Nikoli namreč ni enega letnika enakega drugemu, kaj šele, če pri tem primerjamo posamezne regije, na vprašanje, ali imajo vinarji glede na letošnje vremenske razmere sploh kaj praznovati“, pravi Kobal.
Sv. Martin sicer pomeni zaključek opravil. Če se začne z rezjo trte, se konča v kleti s fermentacijo. Ker so zadnja leta trgatve že septembra, je martinovo obdobje, ko vina prvič pretočijo, takrat pa tudi izvedo, kakšna je kakovost letnika. Hkrati lahko v tem času ovrednotimo, kaj imamo v kleti in kaj lahko iz tega iztržimo. Praznik pa je primerna priložnost tudi za to, da se zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, sodelovali in sooblikovali letnik,“ še dodaja Kobal, ki meni, da je tudi slovensko vinarstvo „podpis svetovnega“ in se mu torej prilagaja, a ob tem smo zadržali nekaj, kar je bistvo vina kot takšnega, to je raznolikost. „Na tako majhnem področju, kot je Slovenija, lahko najdemo od trendovskih, svežih, sadnih in sortno prepoznavnih vin pa vse do vin, pridelanih na poseben način, različnih biodinamičnih vin, posebnih belih in rdečih vin. Tudi to bo našo državo naredilo prepoznavno v svetu. Slovenija sicer na mednarodnem trgu vina že danes ni več eksotična država, čeprav si je takšen status po osamosvojitvi šele morala priboriti. V zgodovini namreč nikoli ni samostojno nastopala, čeprav je že v času Avstroogrske največ dobrega vina prihajalo s tega območja, enako tudi v času Jugoslavije, kjer ni bilo imena Slovenije“, je prepričan ptujski enolog, ki ob tem dodaja, da bi lahko bila Slovenija kot vinska dežela še bolj prepoznavna, a je promocija v glavnem še vedno prepuščena vinarjem samim. Ker slovenski vinarji še zdaleč ne morajo konkurirati velikim pri nizkocenovnih vinih, predvsem zaradi višje cene grozdja, so prisiljeni stremeti k srednjemu do višjemu cenovnemu razredu. Za to pa je po mnenju Kobala potrebno k nam pripeljati čim več ljudi, da bodo širili glas o kakovostnem slovenskem vinu.
Podobno razmišlja tudi starosta slovenskih enologov Alojz Filipič, ki meni, da mora biti v vinarstvu strast in romantika, a od tega se ne da živeti. Če vinogradnik ne bo dobil dovolj za kilogram grozdja, ki ga pridela, najprej ne bo vlagal v obnovo vinograda, čez nekaj let pa bo opustil pridelavo. Zato mora vsakdo v verigi dobiti svoj del pogače. Slovenci smo, vsaj kar se tiče srednjega cenovnega razreda, razmeroma lokalpatriotski, medtem ko nižji cenovni razred tako ali tako večinoma pripada uvozu. A tudi med slovenskimi pivci je vse več avanturistov, saj ljudje vse več potujejo in se z odličnimi vini srečujejo tudi v tujini.
Ob letošnjem martinovem je Statistični urad RS postregel z nekaterimi najaktualnejšimi podatki o tri vinorodnih deželah in devetih vinorodnih okoliših. Slovenija je namreč razdeljena na tri vinorodne dežele (Podravje, Primorje, Posavje), te pa na devet vinorodnih okolišev. Največji del celotne površine vinogradov v Sloveniji je v vinorodni deželi Podravje, kjer je tudi največji vinorodni okoliš, Štajerska Slovenija. Druga po velikosti je vinorodna dežela Primorje (vinorodni okoliši Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra), tretja pa Posavje (Bizeljsko – Sremič, Bela krajina in Dolenjska). V letu 2019 je na 15.549 hektarjih vinogradov raslo skoraj 61 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja (skoraj 70 %). Slovenski vinogradniki so v letu 2019 nabrali 105.035 ton grozdja
Letošnji pridelek grozdja naj bi bil dober
Martinovo je po tradiciji dan, ko se spozna, kolikšen bo pridelek vina in kakšna bo njegova kakovost. Letošnji pridelek grozdja naj bi bil dober. Slovenski vinogradniki naj bi v letu 2020 na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi (po podatkih, ki se nanašajo na stanje 5. septembra) obrodile 7,1 tone na hektar, kar je za 3 % več kot v 2019. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton. Rdeče sorte grozdja naj bi obrodile nekoliko slabše od belih; nabrali naj bi jih 6,6 tone na hektar, skupaj pa 30.852 ton.
Tradicionalne martinove jedi
Na martinovanju se ob vinu strežejo tudi tradicionalne martinove jedi. Te se po regijah nekoliko razlikujejo, nikjer pa ne smejo manjkati gos ali kakšna druga perutnina, mlinci, rdeče zelje in seveda mlado vino, ki je pravzaprav tudi razlog za vse praznovanje. Koliko nas bi stalo, če bi vse »obvezne« sestavine za martinovo pojedino kupili v trgovini? Za kilogram piščančjega mesa brez kosti smo v 2019 odšteli v povprečju 7,47 EUR. Za pripravo mlincev bi potrebovali moko, jajca in olje, za kar bi v 2019 v povprečju odšteli 0,66 EUR (kilogram pšenične moke), 1,64 EUR (10 jajc) in 1,35 EUR (liter jedilnega olja). Za steklenico (liter) kakovostnega vina smo v 2019 odšteli povprečno 4,05 EUR.
Cene in potrošnja vina v Sloveniji in koliko bi si ga lahko privoščili z našimi plačami
Vino je med prebivalci Slovenije zelo priljubljena alkoholna pijača vse leto, ne le za martinovo. Koliko pa stane, ko si ga kupimo v trgovini, in koliko, ko si ga privoščimo v lokalu? Povprečna maloprodajna cena za liter namiznega vina v trgovini je bila v letu 2019 2,04 EUR, za liter kakovostnega vina, kot smo že omenili, pa 4,05 EUR. Če smo si vino naročili za mizo v gostinskem lokalu, smo za liter kakovostnega vina odšteli 15,23 EUR. Za ta znesek je bilo treba v letu 2019 delati povprečno 134 minut. S povprečno mesečno plačo bi si tako lahko privoščili v gostinskem lokalu 74 litrov kakovostnega vina.In še o porabi vina in grozdja v Sloveniji. V 2018 smo porabili povprečno 38 litrov vina na prebivalca, od tega 64 % belega. Član gospodinjstva je porabil povprečno 2,8 kg grozdja.
Izvoz vina se povečuje, v Kitajsko smo ga izvozili petnajstkrat več kot pred 12 leti
Po podatkih SURS, se je izvoz vina v zadnjih 10 letih povečeval. V 2010 je Slovenija izvozila za 8,9 milijona EUR vina, v 2019 pa za 16,1 milijona EUR. V 2019 ga je izvozila največ v Italijo (14,4 %), ZDA (14,0 %), v Hrvaško (13,5 %). Znaten je bil tudi izvoz v Kitajsko (8,5 %). Prav izvoz v Kitajsko se je v zadnjih letih zelo povečal: v 2007 smo tja izvozili za 91.000 EUR vina, v 2019 pa vrednostno kar petnajstkrat več.Pa uvoz vina? V letu 2019 je Slovenija uvozila za 12,6 milijona EUR vina iz svežega grozdja,največ iz Italije (26,0 %), Severne Makedonije (20,4 %) in Francije (18,4 %).
Praznujejo tudi Martini in Martine
Martinovo, 11. november ni samo praznik vina, ampak tudi osebni praznik številnih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na ta dan jih praznuje rojstni dan 5.645, goduje pa 8.771 Martinov in 7.381 Martin. Dvojni praznik, rojstni dan in god hkrati, pa praznuje na martinovo natančno 184 Martinov in 179 Martin. Ime Martin je 25. najpogostejše moško ime. Največ Martinov živi v osrednjeslovenski statistični regiji (23 % vseh). Ime Martina, ženska različica tega imena, pa je po pogostnosti med ženskimi imeni na 27. mestu. Tudi prebivalk z imenom Martina živi največ v osrednjeslovenski statistični regiji (22 % vseh).
Z vinom in Martinom je povezanih tudi veliko krajevnih imen
Ni malo naselij v Sloveniji, katerih imena lahko povežemo z vinom. Taka naselja so na primer Vino, Vinski Vrh, Vinska Gora, Vinska Gorica. Kar 22 ulic v Sloveniji pa ima v svojem imenu besedo »vinograd«: Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot, Vinogradniška ulica.Tudi imen naselij in ulic, v katerih se bolj ali manj očitno skriva ime zavetnika sv. Martina, ni malo. Med ulicami so take Martinova pot, Martinova ulica, Trg svetega Martina (v občini Domžale), med naselji pa Šmartin, Šmartno, Šmartinske Cirkovce, Martjanci, Martuljek in še druga, kot nas pouči Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009).
