Skip to content

Prleški gasilci začasno odstranili štorkljino gnezdo

Gasilci so priskočili na pomoč, ker nujno morajo sanirati dimnik na Kerenčičevem trgu Ormožu

Čeprav ni redkost, da se posamezniki, najverjetneje tisti, ki nikoli v življenju nikomur niso ničesar pomagali ali naredili brezplačno, norčujejo iz prostovoljnih gasilcev, je gotovo, da prizadevne fante in dekleta, ki so pripravljeni za pomoč drugim tvegati tudi lastna življenja, vsi potrebujemo. V to so se v soboto, prvo v letošnjem novembru, že zjutraj prepričali mnogi Ormožani, ki so spremljali nenavadno akcijo domačih gasilcev iz PGD Ormož in njihovih tovarišev iz PGD Ljutomer. Slednji so bili poklicani na pomoč kolegom iz PGD Ormož. „S kolegi iz PGD Ormož smo z tehničnim posegom odstranili štorkljino gnezdo na Kerenčičevem trgu. Sledi sanacija dimnika in nato postavitev gnezda s podstavkom nazaj na dimnik“, so nam potrdili na PGD Ljutomer. Več sto kilogramov težko gnezdo štorkljinega para so gasilci sneli z dimnika, ne da bi ga uničili, in ga bodo pozneje vrnili, da ga bodo štorklje, ko pridejo z juga spet koristile.

To sicer ni edini tovrstni primer humanosti gasilk in gasilcev, saj smo pred nedavnim bili priča ko sta prostovoljna gasilca PGD Gornja Radgona reševala mačko iz globokega vodnjaka – studenca, ljutomerski pa z drevesa… Reševali so tudi konja, ki se mu je po lesenem mostičku spodrsnilo in je padel v jarek, pogosto rešujejo tudi govejo živino in druge živali. Ne smemo pa prezreti, da pogosto rešujejo ljudi pred sršeni in osami, ki gnezdijo v njihovem okolju, odstranjujejo drevesa, ki padejo čez cesto ali kako drugače ogrožajo ljudi in živali, da o reševanju pred poplavami, požari in drugimi elementarnimi in podobnimi nevšečnostmi niti ne govorimo. Nekateri bi dejali, da je to njihova dolžnost, a se s tem ni možno strinjati, saj gre za prostovoljce, ki pogosto morajo zapustiti svoje najdražje in reševati druge ali jim kako drugače pomagati…

Torej, poleg tega, da so vedno na preži če bi prišlo do kakšnega požara ali kakšne druge elementarne in morebiti naravne nesreče, požrtvovalni in pogumni gasilci in gasilke marsikje, zlasti po podeželju skrbijo tudi za družabno življenje v kraju, potem druženje, humanitarne in podobne akcije, kot je tudi reševanje živali.

Odstranjeno gnezdo bodo po sanaciji dimnika „vrnili“ štorkljam (Foto: PGD Ljutomer)

Razvoj gasilstva v Sloveniji
Organizirano gasilstvo v Sloveniji je lansko leto (2019), obeležilo 150-letnico, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je že leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.300 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.

Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej…

Slovensko gasilstvo, ki je torej v letu 2019 praznovalo 150-letnico ustanovitve prvega društva – organiziranega gasilstva, šteje 1.295 prostovoljnih gasilskih društev, ter 68 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Organizirano je v 120 gasilskih zvez in 17 gasilskih regij. Skupaj je registriranih 133.500 članic članov, med katerimi je 47.000 operativnih in skoraj 38.000 mladih gasilcev…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: