Tudi v „deželi janževca“ je modra frankinja lepo obrodila
Na slovenskem podeželju, poleg kolin, žetve in še nekaterih tradicionalnih opravil, tudi trgatev sodi med prave kmečke praznike. Pri vinogradnikih, ki dajo kaj nase, se zberejo svojci, sorodniki, prijatelji in sosedje, ki malo delajo, večinoma pa trgatev izkoristijo priložnost za druženje. Tako je, v teh dneh, ko se že počasi končuje uradna trgatev in se vinogradniki pripravljajo na „predikatne berbe“, je vedno več takšnih in drugačnih priložnostih trgatev, kjer se srečajo prijatelji, sosedje in znanci. In tako je bilo tudi konec minulega tedna pri Vidi in Borisu ter njunem sinu Marku, Križaniču na Rozmanovi ulici 2, na hribčku nad središčem Gornje Radgone, ki je bila le eno samo prijetno in veselo druženje domačih in prijateljev.
Tam so se spomnili tudi, kako so tovrstne trgatve potekale v preteklosti. Takrat je predvsem šlo za trgate, ko so trgali letino šmarnice in še kakšne samorodnice, ki so jo v preteklosti gojili zato, ker so bile odporna proti boleznim in škodljivcem, zato je ni bilo treba škropiti. Še najbolj je nekaterim v spominu ostalo pobiranje jagod, ki so zrele odpadale ne tla. Že pred trgatvijo, zlasti, če bilo vetrovno, so jagode odpadale, seveda tudi ob trgatvi. „Še najbolj so odpadale, če je trto zajela močna slana. Ko si se dotaknil groza, so jagode kar deževale na tla. Ker se je reklo: »Iz jagod teče«, so morali berači pobrati sleherno jagodo. To je bilo zamudno opravilo, obenem pa tudi boleče za križ“, se spominja 84-letni sosed Ludvik.
Ob tokratni trgatvi pa so v vinogradu Križaničevih, prav v „deželi janževca in radgonske ranine“ pobrali pridelek modre frankinje, in ni bilo treba pobirati jagod, ki bi padale na zemljo ob trsu. Lepo in zdravo grozdje, ki raste tik ob njihovi hiši je bilo pravo zadovoljstvo in veselje trgati. Prav zato je bila trgatev kaj hitro končana. Kot nam je povedal gospodar Boris, so glavnino vinograda drugih sort grozdja že prej potrgali, grozdje pa prodali. Grozdje modre frankinje pa so pustili za »likov«, na katerega so povabili sorodnike in prijatelje. Kot je dejal, je njemu in njegovi družini je to pravi praznik trgatve. To je pravzaprav edini dan, ko se lahko skupaj poveselimo, je dejal razpoloženi gospodar Boris, pri katerem za trgače ni manjkalo odličnega vina preteklega letnika, ter kulinaričnih dobrot. Ker pa je Boris odličen »pinatar«, sodar, je razumljivo, da vino v njegovi kleti zori v hrastovih sodih… »Imamo le manjši vinograd, v njem tudi stoji, kot je navada v naših krajih, klopotec. Trgatev pa je vsako leto nekak družinski praznik. To je dan, ko se v vinogradu zberemo domači, sorodniki in prijatelji. Letos smo trgatev skrčili le na najbližje sorodnike, kajti število udeležencev nam omejujejo predpisi glede epidemije korona virusa. Vesel sem, da se sorodniki odzvali povabilu, posebno sem vesel, da se je trgatve udeležil brat Miro, ki živi in dela v Nemčiji.« Za pogostitev beračev, trgačev grozdja, in »prešarjev« je poskrbela gospodinja Vida, gospodar pa je poskrbel za vinsko kapljico.
Je pa nam gospodar Boris zaupal, da sami nimajo veliko vinograda. Del grozdja predelajo v vino za domače uporabe, nekaj pa ga tudi prodajo. Sedaj pa, tako Boris, bodo del vinograda posekali, saj s prodajo grozdja ne poplačajo del, ki so vložena pri obdelavi vinograda in negi trte. Prostor, kjer bodo posekali trto, bodo namenili za travnik, na katerem se bodo pasli njegov jelen Darko ter srne, ki so gospodarjeva ljubezen, kajti Boris je lovec in ljubitelj narave.
Križaničeva trgatev v domačem krogu je bila le veselo druženje (Foto: Ludvik Kramberger)