Podjetja Tokam iz Spodnje Ščavnice praznuje 40 letnico obstoja in uspešnega delovanja
Družinsko podjetje Tokam – Transportna in manipulativna oprema, ki je letos slavilo 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja, torej okrogel jubilej, (ustanovljeno je bilo 10. januarja 1980) ves čas deluje v Spodnji Ščavnici pri Gornji Radgoni, je vedno pomembnejši gospodarski dejavnik na radgonskem območju in tudi širše. Ustanovitelja podjetja sta bila Anton (mimogrede gre za nekdanjega dolgoletnega župana občine Gornja Radgona, nekdanjega poslanca DZ, člana Državnega sveta, visokega funkcionarja OZS in dolgoletnega predsednika OOZ Gornja Radgona), in Marija Kampuš. Tokam je nastal iz majhne ključavničarske delavnice, ki pa se je začela hitro širiti. Sprva so opravljali ključavničarska dela, kasneje pa so svojo dejavnost razširili in se specializirali za proizvodnjo in montažo transportne, manipulativne in skladiščne opreme.
O današnjem položaju v Tokamu smo se pogovarjali s prokuristko, Tatjano Misja, ki je povedala, da je podjetje nastalo tako reči iz nič, saj je začelo delovati ob nekdanji kovaški delavnici dedka Alojza Kampuša. Na tem naslovu je leta 1980 Anton Kampuš ustanovil svoj s. p. in kasneje podjetje Tokam d.o.o. Iz skromnih začetkov je nastalo renomirano podjetje, ki je s svojo dejavnostjo, predvsem transportnimi in skladiščnimi sistemi, uveljavljeno doma in tujini. Kot je povedala Tatjana Misja so v tujini največ zastopani v Avstriji, Nemčiji, Romuniji…, v Sloveniji pa so njihovi sistemi vgrajeni v največjih slovenskih podjetjih kot so Revoz v Novem mestu, Pošta Slovenije, Sava Goodyear Kranj, GMT Murska Sobota, Akripol Trebnje, Ursa Novo mesto ipd.
Na vhodu v mogočno halo podjetja Tokam v zadnjem času stoji mogočna skulptura, nekakšen spomenik, o čem Tatjana pravi: »V podjetju, ki ga vodiva z bratom Boštjanom Kampušem, smo razmišljali kako bi obeležili 40 – letnico delovanja podjetja. Porodila se je zamisel, da bi to obletnico zabeležili s postavitvijo skulpture, katera bi izražala začetke našega družinskega podjetja. Menila sva, da se je vredno spomniti začetnika kovinarstva – kovaštva, se pravi lastnika kovačije, najinega dedka Alojza Kampuša. Ideja je bila, da bi ob obletnici razstavili zvon, ki ga je dedek izdelal iz neeksplodirane bombe, ki je v času druge svetovne vojne padla v bližini njegove hiše, v strugo reke Ščavnice. Povezali smo se z umetnikom, kiparjem Robijem Jurakom, ki ustvarja kovinske skulpture ter mu predstavili idejo, po kateri je kasneje izdelal skulpturo, ki sedaj stoji pred našim podjetjem. Ime skulpture, ki je zabeleženo tudi na njej, je »Očov zvonik«, ustvarjen pa je tako, da je na vrhu vgrajen zvon, ki je pred tem že bil v zvoniku kapele Treh križev v Lešanah, nato pa od leta 1968 v novozgrajeni cerkvici v Spodnji Ščavnici. Leta 1997 so v cerkev namestili novi zvon iz litine za zvonove in tako je naš zvon bil odstranjen in varno shranjen v podjetju, kjer je čakal na primeren trenutek ponovne uporabe. »Očov zvonik« smo svečano odkrili 12. junija 2020, ko ga je blagoslovil radgonski župnik Franc Hozjan. Ta dan smo s sodelavci na sedežu podjetja, sicer v skromnem obsegu zaradi korona virusa, praznovali 40 letni jubilej.«
Omeniti kaže tudi nekaj zanimivosti o zvonu, ki je vgrajen v skulpturo; Narejen je bil iz 250-kilogramske letalske bombe, katero je deaktiviral Franc Berič iz Lešan, ki je bil v nemški vojski usposobljen za deaktiviranje bojnih sredstev. Nekoč nam je povedal: »Ker sem bil dve leti nemški vojak, specializiran za opremljanje bomb z vžigalniki, sem jo znal tudi deaktivirati. Ko bombi odvzamemo vžigalnik ta ni več nevarna za eksplozijo, saj je za aktiviranje streliva potrebna velika temperatura, ki pa se ob žaganju z žago za kovine ne razvije tako visoko. Zato jo je lahko brez nevarnosti, da bi prišlo do eksplozije razžagal kovač Alojz Kampuš. Seveda smo pred tem iz bombe vseeno odstranili strelivo, s katerim je bila polnjena. Ker sva Alojzom Kampušem vse delala na črno, sva bila kaznovana. Tako bi morala leta 1950 plačati 2000 dinarjev kazni, a je nisva plačala sama, saj so ljudje pobrali denar in poravnali kazen, ki sva si jo prislužila midva. Zvon, katerega je obdelal in opremil s »camlom« oz. kembljem kovač Konrad Kukovec iz Ihove, je na veliki četrtek leta 1950, v kapeli treh križev, blagoslovil apaški župnik Ivan Cilenšek.«
Spomenik »Očov zvon« stoji pred podjetjem Tokam v Spodnji Ščavnici (Foto: Ludvik Kramberger)