Gospodar LD Gornja Radgona prejel Srebrni občinski grb
Ob letošnjem, 28. občinskem prazniku občine Gornja Radgona, ki ga vsako leto obeležujejo v začetku oktobra, kot praznik trgatve, setve in spravila pridelkov, sta županja Urška Mauko Tuš in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade pri občinskem svetu, Aleš Dokl, podelila letošnja občinska priznanja, in sicer dve listini ter tri (zlati, srebrni in bronasti) občinske grbe. In na pobudo Lovske družine Gornja Radgona ter njenega starešina Milana Kolariča, je srebrni grb, po splošnem prepričanju zasluženo prejel Jakob Zorko, na širšem radgonskem območju, vsem poznan kot Jaka, sicer gospodar LD Gornja Radgona in vodja revirja. Jaka je lovec že od leta 1981, ko je opravil lovski izpit, torej že preko 42 let član zelene bratovščine. Ves ta čas skrbno in vestno skrbi za lovstvo v LD Gornja Radgona in je dejaven tudi na drugih področjih in v društvih. Je namreč tudi dolgoletni član in prostovoljec pri AMD Radgona, član Kinološkega društva Gornja Radgona, Društva vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric ipd.
V okviru izobraževanj za lovca ima opravljene številne izpite na državni ravni, kot so: potrdilo o opravljenem izobraževanju ocenjevanja trofej, potrdilo o izpitu strelski sodnik, potrdilo o izpitu
lovovodja, potrdilo o ocenjevanju lovskih škod, potrdilo o opravljenem izpitu za lovskega mentorja ter potrdilo o opravljenem izpitu za preglednika divjačine. Jaka tako ima v LD Gornja Radgona največ opravljenih izpitov in ni potrdila oziroma stvari, ki je ne bi imel, zato je najpomembnejši član LD Gornja Radgona. Prav tako je na vseh teh področjih mentor drugim lovcem. Leta 2021 je od Lovske zveze Slovenije prejel jubilejni znak za 40 let članstva in za posebne dosežke. Tokratnega prejemnika drugega najvišjega občinskega priznanja lahko opišemo kot človeka, ki je po srcu lovec, ki živi za lov in za naravo ter vse kar sodi zraven, zlasti varovanje narave, okolja in staleža divjadi. Vsak dan se odpravi v gozd, kjer pogleda, če srnjad potrebuje hrano in če mogoče kje leži kakšna poškodovana žival. Ob večerih se odpravi na prežo in skrbno opazuje življenje divjadi. Že vrsto let je 24 ur na dan na razpolago policiji pri prometnih nesrečah, kjer je udeležena divjad in potem poskrbi za povoženo divjad. Pozneje jih mora strokovno in vestno obdelati in predati za to namenjenim institucijam.
Jakob je poznan širši okolici in zgodi se tudi, da ga razni kmetje kličejo ob nedeljskem kosilu in mu sporočajo, da jim je lisica pobila kokoši. Jakob pa odloži kosilo in se klicu nemudoma odzove. Prisoten je pri vsaki delovni akciji v društvu. Pred leti je sodeloval z Ivanom Kolblom pri melioracijah in komasacijah v občini Gornja Radgona in pripomogel, da so se zadeve dobro izpeljale. Prav tako Jakob še danes sodeluje z Zvezo lovskih družin Prlekija, kjer predstavlja LD Radgona in občino Gornja Radgona. Je v nenehnem stiku z raznimi inšpekcijskimi službami glede razporejanja divjadi na radgonskem območju. Prisostvuje in daje predloge o dolgoročnih planih glede lovstva in aktivnosti pri krovni lovski organizaciji v Ljubljani. Udeležuje se vseh sestankov in predavanj, ki jih izvajajo Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Republike Slovenije. Prisoten je na letnih sestankih s policijo pri analizah povožene divjadi in podobno.
Ob tem Jakob sodeluje pri raznih seminarjih in sestankih ter je zelo priljubljen mentor lovcem. Vsi ga z zanimanjem poslušajo, saj je kot odprta knjiga, kot leksikon na področju lovstva. Daleč naokoli ni lovca s takšnim znanjem in z vsemi opravljenimi izpiti. Jakob svoje znanje prenaša na mlajše lovske tovariše. Vsako leto z lovskim koledarjem obdari majhne otroke in s tem prenaša ljubezen in skrb do živali in narave. Njegov zvesti spremljevalec na krmišča je njegov vnuk Tim Vukan. Z njim doma luščita koruzo, ki jo kasneje neseta na razna krmišča. „LD Gornja Radgona ima z Jakobom izpolnjene marsikatere pogoje, na podlagi katerih dobro deluje in je prepoznavna širom Slovenije,“ pove njegov dolgoletni lovski tovariš, starešina LD Goornja Radgona
Predlagatelj pobude za podelitev srebrnega grba občine je LD Gornja Radgona in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije, Milan Kolarič. Zato si je Jaka, ki je mimogrede najprej dolga leta delal na Občini Gornja Radgona, potem pa je imel svoj računovodski servis vse do upokojitve, za uspešno večletno delo na področju lovstva in varovanja narave ter sploh za svoje pestro in plodno življenje na mnogih področjih, gotovo zaslužil Srebrni grb občine Gornja Radgona.
Petinsedemdesetletni Jaka Zorko je sicer doma v Črešnjevcih, nedaleč od Gornje Radgone, kjer tretje življenjsko obdobje preživlja s soprogo Sonjo, s katero imata dva otroka, sina Danijela in hčerko Karmen. Slednja sta ju obdarila s po dvema vnukinjama in vnukoma (Alja, Luka, Lana, Tim). S Timom hodi v predvsem gozd, z Lano pa delata v goricah in kletarita. Sicer pa Jaka v zadnjih letih najbolj uživa, ko lahko gre s sinom Danijem in njegovo družino na morje, kjer imajo vikend oz. hišo. „Z bratom Danijem tam vedno nekaj delata in naš dedi si tam resnično oddahne po vseh letih garanja. Naš ata je zmeraj bil priden, marljiv, dobrosrčen in je vse druge dajal predse, za vse bi oziroma je vse naredil. Vnuki ga obožujejo. Zase je imel le čas, ko je užival vsak dan na lovski preži, nam svojega očeta kratko predstavi hčerka Karmen Zorko Vukan. Ob tem je zanimivo dodati, da je Jaka pred približno tremi leti za vsakega vnuka na svojem vikendu posadil eno vrsto trt (približno 20 trt) in vsaka vrsta ima na začetku tablico z imenom otroka. Vsak vnuk si je z dedkovo pomočjo posadil svojo vrsto in sedaj skupno to obdelujejo. Tako Jaka vnuke uči vinogradništva in jim predaja znanje. Največ z njim kletari vnukinja Lana, a tudi ostalim vinogradništvo in vinarstvo, kljub mladosti ni tuje.
