Zanimiv je tudi podatek, da je pokopališče na Jesenicah bilo ukinjeno leta 1961
Bliža se 1. november, praznik spomina na mrtve. Za uvod prispevka bi radi spomnili, da je prav, da se opravi čim prej obisk grobov naši bližnjih in se tam odstrani nepotrebna navlaka oz. uredi grobišče. Ob tem pa želimo zapisati, da se naj na grobove ne prinašamo preveč razkošnega cvetja, preveč sveč in drugega okrasja. V prispevku pa posredujemo tudi nekaj podatkov o pokopališčih, katerih je v Sloveniji kar 1.199. Na območju Pomurja, kjer deluje 37 rimsko katoliških župnij, 11 evangeličanskih cerkva in še nekaj drugih cerkva oz. verskih skupnosti, je kar 144 pokopališč, na radgonskem območju pa le šest. Tudi sploh je na levi strani reke Mure, Prekmurju pokopališče (po prekmursko cintor) praktično v vsaki vasi. Največ, kar 31 pokopališč je na območju občine Moravske Toplice, kjer po zadnjih podatkih Dtatističnega urada Republike Slovenije. živi 5.971 ljudi. Na drugem mestu je občina Puconci, kjer živi 5.890 ljudi, je 27 pokopališč. Na desni strani Pomurja so pokopališča v glavnem le v večjih centrih oz. župnijskih središčih: v Apačah, Gornji Radgoni, Radencih, na Kapeli, v Negovi, Svetem Juriju ob Ščavnici, Mali Nedelji, Ljutomeru, Križevcih pri Ljutomeru, Cezanjevcih, Veržeju in Razkrižju.
Zanimiv je primer iz Jesenicah, kjer po statističnih podatkih živi kar 13.702 prebivalcev, pokopališča pa nimajo. To je bilo leta 1961 ukinjeno, večina grobov pa preseljenih na današnje pokopališče na Blejski Dobravi. Jesenice so bile tako prvo slovensko mesto, kjer so na mestu nekdanjega mestnega pokopališča uredili spominski park.
Na območju Slovenije je v lanskem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije umrlo 22.492 ljudi, leto prej pa 23.261 ljudi od tega jih je umrlo na območju Pomurja 1.505 – leto prej pa 1.560. Na območju Slovenije je bilo namreč lani rojeno 17.627 otrok, leto prej pa 18.984 otrok. Na območji Pomurja je bilo lani rojeno 878 otrok, leto prej pa 882.
Še nekaj podatkov o pokopališču v Gornji Radgoni
Po podatkih kronistov je bilo v Gornji Radgoni prvo pokopališče, ki je bilo namenjeno za pokojne območje sedanje avstrijske Radgone in Gornje Radgone, že v 9. stoletju na grajskem hribu ob tamkajšnji cerkvi Svetega Ruperta. To je bilo ukinjeno oz. nanj niso več pokopavali po letu 1545. Od tega časa pa vse do leta 1797 je bilo pokopališče v Gornji Radgoni za pokojne z območja obeh Radgon na območju, kjer sedaj stoji radgonska cerkev svetega Petra. V letu 1797 pa so pričeli pokopavati ljudi območja obeh Radgon, v Gornji Radgoni na sedanjem tako imenovanem »spodnjem pokopališč«. Tu je ta čas še kar nekaj grobov, kjer so napisi na spomenikih še v nemškem jeziku. V letu 1904 pa bilo v Gornji Radgoni »odprto« še tako imenovano »zgornje« pokopališče in tudi pokopališče na avstrijski strani.
Na celotnem sedanjem pokopališču v Gornji Radgoni je nekaj več kot dva tisoč vzdrževanih grobov. Na »spodnjem« pokopališču je bila zgrajena v letu 1831 mrliška vežica. Tu pa je tudi lepo vzdrževana kapelica z oltarjem Matere Božje. V tej kapelici je ob ugodnem vremenu tudi na prvi november popoldne, darovana sveta maša. (F.K.)
Foto: Franci Klemenčič