Grad Cmurek (nemško Schloss Obermureck) ni le mogočna utrdba nad reko Muro, temveč simbol kompleksne zgodovine, ki preči meje med narodi, arhitekturnimi slogi in družbenimi sistemi. Njegova zgodba je zgodba o prehodu iz obrambnega stolpa v prostor marginaliziranih in nazadnje v središče sodobne misli.
Spomin mi sega v času učiteljevanja na OŠ Stogovci, ko smo večkrat z učenci gostovali pri zaposlenih in varovancih Zavoda Trate. Še danes se mi odvija film pred očmi, ki nakazuje način življenja, bivanja in sobivanja pomoči potrebnim posameznikom, kako so z zanimanjem spremljali večkratne obiske mladih iz šole.
Kratek zgodovinski pregled
Grad stoji na strmi skali nad prehodom čez Muro v Tratah. Njegova lokacija je bila strateškega pomena že v antiki, a dokumentirana zgodovina se začne v srednjem veku. Prva omemba gradu sega v leto 1148 (Murecke). Bil je sedež gospodov Cmureških, pomembnih plemičev, ki so varovali mejo in nadzorovali promet na Muri. Skozi stoletja je menjal lastnike (med najpomembnejšimi so bili Stubenbergi). V tem obdobju je dobil današnjo podobo s čudovitim renesančnim arkadnim dvoriščem, ki velja za enega najlepših v tem delu Evrope in pomeni arhitekturni razcvet v 1. in 17. stoletju. Grad je izgubil vojaški pomen z zatonom fevdalizma (18. in 19. stoletje): in postal plemiška rezidenca, kasneje pa so ga lastniki začeli zanemarjati.
Obdobje Zavoda Trate
To je obdobje, ki je najbolj zaznamovalo lokalni spomin in identiteto gradu v 20. stoletju. Po drugi svetovni vojni je grad prevzela država in v njem leta 1949 ustanovila dom za duševno in živčno bolne, torej ga je namenila socialna za institucionalno varstvo. Desetletja je bil Cmurek zaprt svet, kjer so bivali ljudje z motnjami v duševnem razvoju in duševnimi boleznimi. Čeprav je zavod nudil zatočišče, je grad postal sinonim za totalno institucijo, kjer so bili ljudje ločeni od družbe. Leta 2004 so zavod v duhu deinstitucionalizacije izpraznili, stanovalce pa preselili v bivalne enote, ki so bližje skupnosti. Grad je za skoraj desetletje ostal prazen in prepuščen propadanju.
Muzej norosti in aktivnosti civilne pobude
Danes grad Cmurek ni le spomenik, ampak prizorišče ene najbolj inovativnih kulturnih praks v Sloveniji.
Leta 2013 je bila ustanovljena javna zavod-pobuda Muzej Norosti, ki je grad ponovno odprla za javnost. Muzej se ne ukvarja le z zgodovino stavbe, temveč predvsem z zgodovino institucionalnega varstva. V gradu potekajo občasno razstave o reki Muri (UNESCO Biosferno območje), o zgodovini norosti, o življenju v zavodu ter številni kulturni dogodki in simpoziji. Država (Ministrstvo za kulturo) je lastnica gradu. Odnos je bil dolgo časa ambivalenten – država gradu ni aktivno obnavljala, hkrati pa je civilna pobuda tista, ki objekt ohranja pri življenju. V zadnjih letih se prepoznava pomen Muzeja norosti kot edinstvenega primera interpretacije težke dediščine.
Kaj bi grad lahko bil, pa ni?
Veliko gradov po Sloveniji klavrno propada in jih najeda zob časa. Spomin na zgodovino bledi, krivdo pa bi lahko pripisovali vsem, kateri delujejo na tem področju. Od države, do spomeniškega varstva, kakor tudi lokalnih skupnosti, katere ne znajo izkoristiti priložnosti za razvoj turizma. Grad Cmurek ima potencial, da postane več kot le turistična točka. Za slovensko družbo bi lahko bil koristen na naslednjih področjih. Zaradi svoje preteklosti je idealen prostor za izobraževanje o tem, kako družba ravna z »drugačnimi« posamezniki. Lahko bi postal mednarodni center za študij deinstitucionalizacije in etike skrbi.
Cmureški grad, kot smo radi nekoč dejali, stoji neposredno ob meji. Služil bi lahko kot informacijsko in kulturno središče za celotno območje ob Muri, ki bi povezovalo slovensko in avstrijsko Štajersko skozi turizem, ekologijo (poudarek na Muri) in umetnost. Zavedati se je potrebno, da je grad Cmurek prehodil pot od simbola moči (plemiški grad) preko simbola izključevanja (zavod) do simbola emancipacije (muzej). Njegova največja vrednost za danes ni le v kamnitih zidovih, temveč v njegovi sposobnosti, da nas uči o empatiji in ohranjanju naravne dediščine ob Muri.
Grad Cmurek nas opominja, da stavbe niso le kupi kamenja in malte, temveč živi organizmi, ki dihajo z duhom časa. Nastavlja nam ogledalo, saj se v njegovih zidovih se zrcali naša preteklost, od fevdalne nadvlade do obdobja, ko smo tisto, česar nismo razumeli (duševno stisko), raje skrili za visoke grajske zidove. Uči nas, da je gradnja mostov med ljudmi zahtevnejša, a neprimerljivo pomembnejša od gradnje obrambnih obzidij. Njegova zgodba se ne končuje, temveč se z našim razumevanjem in podporo šele zares začenja.
Veseli me, da dejavnosti v sami zgodovinskih prostorih na zamrejo, bolj pa se poraja bojazen, kaj bo prinesel čas, saj bo grad nujno potreben temeljite prenove.
Zbral, uredil in zapisal:
Doc. dr. mag. Bojan Macuh
