Noč čarovnic – praznik, ki smo ga res uvozili, a njegova tradicija izvira iz Evrope
Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer je noč čarovnic dejansko praznik, ki se vsako leto praznuje 31. oktobra, pa ne zaradi samih čarovnic temveč zaradi dneva reformacije, ki ga nekateri povežejo s praznovanjem zlasti v večernem in nočnem času. Tradicija „noči čarovnic“ izvira iz starodavnega keltskega festivala Samhain, na katerem so ljudje prižigali kresove in nosili kostume za odganjanje duhov. V osmem stoletju je papež Gregor III določil 1. november kot čas za počastitev vseh svetnikov. Kmalu je Dan vseh svetih vključil nekaj tradicij Samhaina. Predvečer je bil znan kot All Hallow Eve, kasneje pa noč čarovnic. Sčasoma se je noč čarovnic razvila v dan dejavnosti, kot so hoja od vrat do vrat za sladkarije, rezbarjenje buč za lučke, praznična srečanja, oblačenje kostumov in uživanje sladkarij. Noč čarovnic oziroma All Hallow Eve je praznik, ki se praznuje zvečer pred Dnevom vseh svetih. V večjem delu Evrope in večini Severne Amerike je praznovanje praznika noč čarovnic večinoma nereligiozno…
Izposojeno od evropskih tradicij, so se tudi Američani začeli ob prazniku noč čarovnic oblačiti v kostume in hoditi od vrat do vrat ter prositi za sladkarije ali denar, kar je sčasoma postala današnja tradicija. Ob tem so mlade ženske verjele, da lahko na noč čarovnic izvejo ime ali videz svojega bodočega moža s triki s prejo, jabolčnimi deli ali ogledali. Konec devetnajstega stoletja se je v Ameriki začela noč čarovnic oblikovati v praznik, ki je bolj osredotočen na skupnost in sosedska druženja kot na duhove, potegavščine in čarovništvo. Na prelomu stoletja so zabave za noč čarovnic za otroke in odrasle postale najpogostejši način praznovanja dneva. Zabave so se osredotočile predvsem na igre, sezonsko hrano in praznične kostume. Čeprav bolj poredko, so tudi pri nas vedno bolj prisotni obiski čarovnic od vrat do vrat. Ponekod hodijo Koledniki – sveti Trije Kralji, ki zbirajo darove za revne družine z otrok. Koledovanje je navada, da na vrata trkajo koledniki in pojejo voščilne pesmi. V zimskem času voščijo za božič, štefanovo, novo leto in svete tri kralje.
„Od hiše do hiše, od vrat do vrat“… hodijo nekateri tudi za pust, „prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato pa nam dajte en dinarček dva“, pa tudi s krofi in drugimi sladkarijami si zadovoljni. Večine teh običajev sta vajena tudi Marica in Ludvik Kramberger s Šlebingerjevega braga v Gornji Radgoni, ki sta že „globoko“ v devetem desetletju, tokrat pa sta ju obiskali majhni čarovnik (Gal) in nekoliko večji čarovnici Jora in Zala. Evrčki jih niso zanimali, zadovoljili so se z nekaj sladkega, nato pa so odhiteli do sosedov… „Zdi se nama lepo, da naju kdo obišče. Res so naju razveselili in zato vedno imava doma kaj sladkega za tovrstne priložnosti,“ povesta prijazna Marica in Ludvik.
Sicer pa je noč čarovnic drugi največji praznik v ZDA. Do dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja je noč čarovnic postala laični praznik, osredotočen predvsem na skupnost, s paradami in zabavami po mestu. Kljub najboljšim prizadevanjem številnih šol in skupnosti po Ameriki je v tem času vandalizem začel prizadevati nekatera praznovanja v številnih skupnostih. Do petdesetih let so mestni voditelji uspešno omejili vandalizem in noč čarovnic se je razvila v praznik, namenjen predvsem mladim. Zaradi velikega števila majhnih otrok v petdesetih letih, kot posledica baby booma, so se zabave preselile iz mestnih civilnih središč v učilnico ali dom, kjer so otroke lažje nastanili. Med letoma 1920 in 1950 se je obudila tudi stoletja stara praksa hoje od vrat do vrat za sladkarije. To je bil razmeroma poceni način, da je celotna skupnost uživala v praznovanju noči čarovnic. Tako se je rodila nova ameriška tradicija, ki je še naprej rasla. Danes Američani za noč čarovnic letno zapravijo najmanj 6 milijard dolarjev, zaradi česar je to drugi največji komercialni praznik v državi po božiču.
Dokler ponekod po svetu noč čarovnici ima veliko „funkcij“ predvsem pri odganjanju demonov in drugih nesreč, pri nas noč čarovnic povezujemo predvsem z zabavo in druženjem. Ena najbolj znanih zabav v Pomurju za noč čarovnic je Ples – noč čarovnic v dvorcu Rakičan, kjer je poleg večernih zabav, letos so v treh dnevih nastopile številne vrhunske domače glasbene skupine in posamezniki, pester je bil tudi dnevni program, med drugim čarovniške predstave, otroške čarovniške delavnice in poslikave obraza. Poleg praznovanja je tudi pri nas navada, da se ljudje za noč čarovnic našemijo. Kostumi, ki so najbolj povezani z nočjo čarovnic so čarovnice, okostnjaki, duhovi, vampirji in zombiji. V nekaterih krajih tudi izbirajo najboljšo masko…
