Čeprav je Mura plitva in čeprav je zimski čas, se območje izplača obiskati
V teh toplih in prijetnih zimskih dneh praktično ne mine vikend, da se ne bi podali na kakšen bližnji ali daljši izlet. Tako smo si minulo nedeljo popoldne se za krajši čas podali v Krog pri Murski Soboti, kjer „domuje“ znameniti brod na reki Muri. Tukajšnje območje, ki sodi med najlepše izletniške destinacije v regiji, je znano predvsem po vsakoletnem vlečenju vrvi med Prleki in Prekmurci čez reko Muro. Seveda je ob brodu veliko možnosti za zabavo in rekreacijo, saj so pred časom tam uredili tudi doživljajski park in še marsikaj drugega. V tem času brod čez reko Muro ne vozi zaradi zelo nizkega vodostaja. Brod je pripet na prekmurski strani, nanj pa lahko stopajo obiskovalci, predvsem za fotografiranje in ogled korita evropske Amazonke, kot nekateri imenujejo pomursko lepotico Muro.
Da je trenutno v Muri zelo mali pretok vode potrjuje tudi dejstvo, da v koritu reke, na prleški strani, kjer vozi brod, leži tudi večje podrto drevo, ki ga plitva voda ne more odnesti. Kljub vsemu temu, se je ta popoldne na območju Broda, kjer ima svoje prostore Kajak kanu klub Mura Krog, zadrževalo kar nekaj ljudi, med temi jih je bilo kar nekaj staršev s svojimi otroki in celo dojenčki. Kaže namreč, da je območje zanimivo za pohodnike in ljudi, ki želijo v miru preživeti kako nedeljsko popoldansko uro. Zanimivo je tudi omeniti, da je le nekaj sto metrov nižje od samega kroškega broda, tudi najdaljši avtocestni most v Sloveniji, čez katerega pomurska avtocesta povezuje Prekmurje z ostalim delom Slovenije. Tu je most na Muri dolg kar 833 metro, mnogi potniki, ki se peljejo po avtocesti pa ne zaznajo, da je reka Mura tukaj široka le okrog sto metrov. Mimogrede pa, za most čez Muro na pomurskem avtocestnem kraku je bilo porabljeno kar 25.100 kubičnih metrov betona.
Vsekakor kaže omeniti tudi nekaj podatkov za kraj Krog, ki sodi v Mestno občino Murska Sobota. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Krogu trenutno živi 1.127 oseb, denimo v letu 2008 pa jih je bilo nekaj več, in sicer 1.156. Pred 395 leti, torej v letu 1627 je imel Krog celo več prebivalcev kot Murska Sobota. Na območju današnjega gručastega naselja sta v 14. stoletju bili dve naselbini: Veliki in Mali Krog, v zgodovinskih virih pa se omenjajo tudi Radostinci, ki so se domnevno nahajali v bližini Kroga. Do leta 1973 je h Krogu spadal tudi zaselek Mali Bakovci, ki je bil takrat uradno priključen Bakovcem. Najstarejša listina o Krogu izvira iz leta 1298, v njej je kraj omenjen kot Kurug blizu Mure. Pozneje se omenja kot Korogh, Korongh in Korong. Korong v madžarščini pomeni lončarsko vreteno, kar nakazuje lončarsko tradicijo. V srednjem veku je bilo po knjigi Franca Vogrinčiča »Krog skozi stoletja« na današnjem območju Kroga naselje, kjer so se zbirali čuvaji velikanskih površin rodovitnih polj. V času srednjeveških tegob (kuga, slabe letine in lakota) so se vile procesije od stare župnijske cerkve v Murski Soboti proti naselbini čuvajev, kjer so prosili za pomoč pred ujmami. Procesija je zavila okrog hiš takratne naselbine ter se vrnila v župnijsko cerkev v Murski Soboti. Tako je naselbina dobila ime Krog. Druga razlaga izvora imena je povezana z obliko naselja, ki tvori skoraj sklenjen krog. (F.K.)
Pri kroškem brodu na Muri je vedno zanimivo (Fotografije: Franci Klemenčič)