Skip to content

Bakos.si

Arheologi vse bolj presenečeni nad neverjetnimi najdbami

Strokovnjaki trdijo, da so zadnje ptujske najdbe na nivoju Anglije in Nemčije

Slovenski arheologi v zadnjem času, s takšnimi in drugačnimi najdbami, vse pogosteje potrjujejo, da je območje Slovenije, kjer so se od nekoč križale mnoge poti po današnji Evropi. Vedno več je odkritij pa je pomembno predvsem iz vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel za časa Rimskega cesarstva, med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Posebna presenečanja tudi za arheologe in druge strokovnjake prihajajo iz najstarejšega slovenskega mesta Poetovio oz. današnji Ptuj, kjer so številne najdbe priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Da je Ptuj poln podzemnih zakladov se je tako že dolgo vedelo, a najdbe, ki jih izkopavajo arheologi v zadnjih tednih, presenečajo še tako zavednega poznavalca naše zgodovine. Skupina STIK (Zavod za preučevanje Povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti), ki vodi arheološke raziskave na območju ptujske Stare steklarske, k temu spada tudi predel ob Aškerčevi in Šalamunovi ulici, namreč iz dneva v dan presenečajo z najdbami, ki mnogim ustavijo dih.

Med drugim so namreč našli že pogorele hiške, skelete, posodo in celo semena, zdaj pa so izpod plasti zemlje razkrili še niz srednjeveških hiš in še marsikaj. Stavbe so stale ob ulici, na zadnji strani so imele dvorišča, ki pa so se stikala ravno na mestu današnjega dvorišča Stare steklarske. Odkrili so lesne strukture, z lesom obdane greznice, greznice iz sodov, vodnjake in še kaj drugega. „Skozi stoletja se je vsebina greznic in drugih jam spremenila v prst. Zaradi odsotnosti kisika so se v njej odlično ohranile številne keramične lonce in lončke, leseno skledo, stekleni kozarec ter semena in druge ostanke hrane. Gre za izjemne arheološke najdbe, ki se v urbanih okoljih le redko ohranijo,“ so zapisali arheologi, ki verjamejo, da je tole vse samo začetek, kajti neverjetnim odkritjem na območju Stare steklarske kar ni konca. Skupina arheologov, ki vodijo izkopavanja na tem območju, še naprej prihajajo do mnogih presenetljivih reči, med drugim so v teh zimskih dnevih na območje – strukturo, ki še vedno buri domišljijo. In kot so sporočili, so naleteli na pravo presenečenje. Ob zahodnem robu izkopnega polja, tik pod ohranjeno ledenico, so naleteli na nenavadno strukturo. Zunaj pravokotna, znotraj ovalna oblika – le kaj bi to lahko bilo? Arheologi si še razbijajo glave, zaenkrat še niso ugotovili, kaj je ta nenavadna struktura predstavljala.

„Trenutne arheološke raziskave ob Aškerčevi in Šalamunovi ulici so razkrile niz srednjeveških hiš. Stavbe, ki so stale ob ulici so imele na zadnji strani dvorišča, ki so se stikala ravno na mestu, kjer je središče današnjega dvorišča Stare steklarske. Na tem delu smo po odstranitvi intenzivnih kulturnih plasti, ki so se odlagale 800 let odkrili številne, zelo dobro ohranjene, lesene strukture. Te predstavljajo z lesom obdane greznice, greznice sestavljene iz v tla vkopanih sodov, vodnjake in drugo…Skozi stoletja se je vsebina greznic in drugih jam spremenila v prst. Zaradi odsotnosti kisika so se v njej odlično ohranile številne keramične lonce in lončke, leseno skledo, stekleni kozarec ter semena in druge ostanke hrane. Gre za izjemne arheološke najdbe, ki se v urbanih okoljih le redko ohranijo,“ trdijo arheologi skupine STIK, ki ponosno poudarjajo, da gre za podobna odkritja, ki so poznana iz nemškega mesta Lübeck.

Posebna najdba je tudi keramična čutara, odkrita v zasutju vodnjaka. Čutara je okrogle oblike, na vrhu ima cilindrično oblikovan izliv z dvema ušesoma za obešanje ob straneh. Skozi luknjice pod njima je bil najverjetneje napeljan usnjen jermen. Na sprednjem delu jo krasi bradavičasta izboklina. Po besedah izr. prof. dr. Katarine Katje Predovnik, z Oddelka za arheologijo Filozovske fakultete Univerze v Ljubljani „je osnovna oblika takšnih keramičnih čutar zelo dolgoživa, saj so zelo podobne izdelovali že v rimskem času pa vse do polpretekle dobe.“ V ptujskem primeru pa gre verjetno za novoveški izdelek.

Med „najdbe tedna“ so arheologi uvrstili tudi posebno leseno posodo. Pri kopanju strojne sonde preko kamnite strukture, za katero so predvidevali, da gre za ostanke srednjeveškega vodnjaka, so namreč odkrili odlično ohranjeno leseno posodo. Slednja leži v plasti, ki je prepojena z vodo, kar je ugodno vplivalo na ohranjenost lesa. „Na stičišču srednjeveških dvorišč, ležečih v zaledju hiš nanizanih ob sedanji Aškerčevi in Šalamunovi ulici, smo skozi celoten čas raziskav sledili obsežnemu ugrezanju plasti. Ko smo odstranili še zadnji nivo nekdanjih paleotal in odkrili površino geološke osnove, se nam je pokazal cel niz večjih in manjših jam. Gre za visoko in pozno srednjeveške greznice oz. stranišča, jame pa so obdane z lesenimi plohi ali koli. Nekatere od njih so okrogle, ker so jih zapolnjevali leseni sodi, ki so služili kot opora, da se zemlja od strani ni posedala.“ poudarja Ahac Šinkovec iz skupine STIK.

Med drugim je tudi spomnil na najdbo na dnu jame, odkrite na Vrazovem trgu, kjer so odkrili del rimske marmorne plošče. Jama je bila verjetno izkopana v 13. stoletju, del marmorne plošče pa je bil uporabljen kot podlaga za lesen kol (stojko), da se le-ta ne bi preveč pogreznil. Po besedah prof. dr. Bojana Djurića gre za desni zgornji vogal rimskega votivnega reliefa, najverjetneje posvečen Nutricam. Če gre za upodobitev Nutrice, je ta na prsih držala dojenčka zavitega v plenice…Med najdbami tedna je bil tudi odlomek pečnice ali ˝kahlice˝, kot se jim je včasih tudi reklo. Peči z kvadratnimi pečnicami so se razvile v 14. stoletju in se vse do 18. stoletja niso bistveno spremenile. Gre za del lončene peči iz žgane gline, njena sprednja stran je nemalokrat okrašena. Na našem primerku je reliefno upodobljena glava leva. Peč je verjetno krasila eno od sob novoveške meščanske hiše, ki je stala na tem mestu. Posebnost je tudi skelet odrasle osebe v preprosti grobni jami. Odsotnost grobnih pridatkov zaenkrat ne dovoljuje časovne opredelitve pokopa. Glede na bližino nekdanje rimske ceste, ki je potekala po trasi današnje Prešernove ulice, bi lahko šlo za poznorimski grob. Okoli cerkve Sv. Jurija pa so pokojnike pokopavali v času med koncem 9. stoletja in vse do 18. stoletja, ko so ukinjena pokopavanja okrog cerkva znotraj naselij. Morda odkriti grobovi spadajo k temu pokopališču. Na natančnejšo datacijo bomo morali počakati na nadaljnje analize kosti.

Kakorkoli že, doslej najdeno je že veliko, a člani skupine so prepričani, da je na območju Ptuja še veliko zanimivih in neprecenljivih najdb.

Fotografije: Arhiv skupine STIK

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: