Skip to content

Bakos.si

Aktivisti Društva „Krdebač“ ohranjajo kulturno dediščino

S pletenjem košar in gajžjakov ter izdelovanjem sirkovih in brezovih metel, rokodelstvo ohranjajo pred pozabo in pomagajo ljudem v stiski

Zimski čas in tudi zgodnji pomladni čas, z daljšimi nočmi, ponujajo aktivistom in članom različnih društev nešteto možnosti, ko skozi krajšanje dolgočasja, ne le izdelujejo koristne izdelke, temveč tudi ohranjajo stara opravila in s tem kulturno dediščino. In to mnogi, zlasti na podeželju, med kmečkim oz. ruralnim prebivalstvom v veliki meri koristijo, kar potrjujejo tudi člani Društva »Krdebač« iz Cerkvenjaka, ki domuje na Peščenem Vrhu 11. Še preden so ustanovili društvo (2015), ki šteje okoli 50 članic in članov iz širšega območja Slovenskih Goric, čigava predsednica je Mateja Šalamun, so že pred leti, zlasti v času božično-novoletnih praznikov izdelovali krdebače iz vej, torej palice za tepežnico, ki so jih nato ponudili občanom v zameno za prostovoljne prispevke. Te pa vedno namenijo v dobrodelne namene. Prav tako izdelujejo gajžjake (palica za bič) za pomoč pri „usmerjanju“ goveje živine in konj, zaslužek pa prav tako namenjajo za pomoč ljudem v socialni stiski.

Ker že delajo z dobrimi nameni in ob tem ohranjajo kulturno dediščino, so leta 2015 ustanovili svoje društvo Krdebač, katerega člani in ostali domačini so se pred dnevi, na Peščenem Vrhu, poleg izdelovanja krdebač in gajžjakov, ter sirkovih in brezovih metel, učili pletenja košev. „Naše društvo, kjer predvsem skrbimo za ohranjanje starih običajev in navad, deluje že vrsto let, uradno pa smo se registrirali šele leta 2015. Že vrsto let, z različnimi akcijami in aktivnostmi zbiramo prostovoljne prispevke in tako pomagamo ljudem, ki težko živijo. Tako je tudi tokrat, ko smo pletli gajžjeke, v prvem planu pa je bilo pletenje košev iz šibja. Število udeležencev je žal bilo omejeno, zaradi pandemije in ukrepov NIJZ“, nam je povedala predsednica društva Mateja Šalamun, ki dodaja, da so pred leti imeli zraven tudi mentorja – mojstra, starosto za pletenje košev Ivana Simoniča iz Voličine, ki jim je vse pokazal, tudi kako se pripravi šibje, ki so ga nabirali po celotni občini Cerkvenjak, kakšno orodje je potrebno za delo, kako se uporablja ipd. Kar veliko so se v teh letih naučili, saj ne želijo, da bi to staro, a zanimivo opravilo zamrlo.

Podpredsednik društva „Krdebač“, Mirko Kozar nam je zaupal, da so v minulih letih pomagali številnim posameznikom, družinam, gasilskim in drugim društvom, vmes so pomagali družini iz Cerkvenjaka, ki živi v izjemno težkih razmerah, na robu revščine, zato so jim uredili sanitarije in kopalnico ter nabavili nujno potrebni pralni stroj. Pred tem so pomagali prizadetim v poplavah v Železnikih, pa PGD Dolenja vas pri Cerknici, in sicer so jim nabavili gasilsko opremo, natančno 10 kakovostnih gasilskih čevljev, v vrednosti 1.500 evrov. Tukaj jim je pomagal izdelovalec tovrstne opreme „Čevljarstvo Janko Dolenc“ iz Dragonje vasi pri Cirkovcah, ki je zaračunal le material, ki so ga plačali 600, narejeni čevlji pa so stali 1.500 evrov. „V zadnjih letih je nekoliko manj večjih dobrodelnih akcij, še vedno pa izdelujemo krdebače, prostovoljne prispevke od njihove prodaje pa porabimo za delovanje društva. Naše poslanstvo pa še vedno ostaja isto – pomoč vsem, ki so pomoči potrebni,“ pove Mirko Kozar, pobudnik in ustanovitelj društva, ki je spomnil, da so z ustanavljanjem društva začeli leta 2004, ko je potres z magnitudo 9,1 prizadel območje zahodno od otoka Sumatra in sprožil cunami z ogromnimi valovi, ki je poplavil obalna območja Indonezije, Šrilanke, Indije, Tajske in drugih držav. „V tistem času sem bil aktiven v malem nogometu in organiziral prvi dobrodelni turnir 30-ih ekip na treh igriščih v okviru Športne zveze Lenart. Takrat smo v Indonezijo poslali takratnih 300 tisoč tolarjev pomoči. Kmalu zatem smo začeli s spletanjem krdebačev, takrat še v okviru enega drugega društva.“

Sicer pa, kot smo izvedeli društvo „Krdebač“, in s tem pletenje krdebačev, košev in košar, so leta 2018 uspešno zaščitili kot nesnovno kulturno dediščino, pripravlja tudi „Rimsko martinovanje“, sodeluje pa še na drugih rimskih igrah, enako sodelujejo tudi na različnih drugih dogodkih, zlasti po občini Cerkvenjak, kjer jih krajani podpirajo, enako tudi župan in podžupan Cerkvenjaka Marjan Žmavc in Andrej Kocbek. Ob tem člani društva kot Rimljani prirejajo Rimski tabor in sodelujejo na Rimskih igrah na Ptuju, želijo si tudi urediti in povezati pet rimskih grobišč v občini Cerkvenjak, ki bi lahko bila turistična atrakcija kraja in občine. Osrednja cilj društvo Krdebač pa še vedno ostaja ohranja tradicijo pletenja izdelkov iz vrbovih šib, sirka in breze. Aktivisti društvo, ki so ga mimogrede poimenovano po palici, spleteni iz osmih pintovih šib, so ob tokratni akciji na Peščenem Vrhu, najprej pripravljali pintovec, kot v tistih krajih rečejo vrbovim šibam. Te so nato uporabili za pletenje krdebačev in korpov (košar). Prikazali so tudi izdelavo brezove in sirkove metle ter izdelavo rožic iz žice in sukanca.

„Znanje, ki je potrebno za pletenje korpov, sem pridobil od mojega očeta, on pa od mojega dedka. Pletem korpe, kot rečemo pri nas košaram, pletenice za vinske steklenice, košare za veliko noč. Če govorimo o košari, je potrebno najprej narediti križ, ki služi kot dno, nato pa se spleta višje s tako imenovanimi vitrami – na dve polovici razklanimi šibami. Za izdelavo ene košare, od priprave materiala do pletenja, potrebujem od šest do sedem ur. Pintovec, ki ga uporabljam za izdelavo, mora biti svež, saj se v nasprotnem primeru lomi. Največ delam v zimskem času, ko je več časa, saj imam doma kmetijo, ki zahteva veliko dela. Želel bi to znanje prenesti tudi na mlade, vendar za kaj takega niso ravno zainteresirani,” je izdelavo košar predstavil član društva Boštjan Simonič iz Andrencev. Seveda je zanimivo bilo spremljati tudi izdelavo sirkove in brezove metle. Kot že ime pove, prve metle izdelujejo iz sirka, največ pa jih, kot so nam povedali naši gostitelji, uporabljajo za pometanje pepela iz krušnih peči. Metlo namočijo v vodo in z njo očistijo dno krušne peči, da potem lahko vanjo postavijo gibanico ali kruh. Po drugi stran pa brezove metle na podeželju večinoma uporabljajo za čiščenje hlevov in pometanje dvorišč.

Kot je povedala Marjeta Šalamun, predsednica društva Krdebač, so v društvu aktivni skozi vse leto. Lani in letos jim je sicer, podobno kot praktično vsem nam, ponagajala korona, a kljub temu se znajdejo in svoje načrte, tudi v sodelovanju z drugimi društvi in aktivisti, realizirajo. Zanimivo je omeniti tudi, da se člani društva Krdebač v času pred veliko nočjo odpravijo v gozd in tam naberejo kresno gobo, ki jo potem posušijo in za praznik prižgejo pred cerkvijo, njen ogenj pa člani društva ponesejo v posamezne domove in pokadijo hišo. Vsako leto organizirajo tudi pohod s Peščenega Vrha do Lübe vodice oziroma arheološkega parka, pripravljajo pa tudi čistilno akcijo. „V času občinskega praznika priredimo Rimski tabor, ki običajno traja tri dni. Tam preživimo tudi noči, brez elektrike, v opremi Rimljanov. Tabora se poleg domačih društev in predstavnikov občine udeležujejo učenci OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, župani sosednjih občin, predstavniki Društva za rimsko zgodovino Ptuj in Barbari s Ptuja. Leta 2018 so se tabora udeležili tudi predstavniki Prve gimnazije Maribor – klasični oddelek. Pohvalimo se lahko z množičnim obiskom domačinov in simpatizerjev društva,” pove Šalamunova, ki je nanizala še obsežen plan aktivnosti društva, kot so: enodnevna ekskurzija, v jesenskem času trgatev potomke Johanezove trte, ki je zasajena na Peščenem Vrhu, ter kostanjev piknik. Ne uide jim niti Rimsko martinovanje, niti Miklavževanje za najmlajše člane. V decembru pletejo še krdebače. Običajno jih naredijo do 150, ki jih potem v nedeljo pred tepežnico ponujamo v zameno za prostovoljne prispevke. Sodelujejo tudi na božično-novoletnem sejmu in se peš z baklami odpravijo k božični polnočnici.

„Če bodo razmere dopuščale, bomo letos izvedli še trganje in ličkanje koruze na star način. Prav tako smo bili povabljeni k sodelovanju pri Vilinskem mestu v Mariboru, odzvali pa se bomo tudi na morebitno povabilo Štajerskega inovacijskega centra Maribor, ki je v Cerkvenjaku postavil kozolec- toplar. Sicer pa imamo še več idej, zlasti želimo otroke zvabiti izpred računalnikov na kakšne delavnice…“ še pove Mateja Šalamun

Pletenje košar iz šibja

Poklic pletenja košar je sila zanimiv in prijeten, tako za odrasle ljudi, mlajše upokojence in vse ostale, torej tudi mlajše in otroke, saj pletenje košar na stari način gotovo kaže ohraniti. Za pletenje potrebujemo surove (sveže) enoletne vrbove šibe-pintovec. Lahko so tudi posušene, a jih je potrebno pred uporabo nekaj dni namakati v vodi. Narezano šibje je potrebno očistiti in sortirati po debelini šib. Čiščenje zajema rezanje poganjkov na glavnih šibah. Poganjke na glavnih šibah odrežemo tesno ob glavni šibi z ostrim nožem, tako, da je očiščena šiba uporabna pri izdelavi košev. Šibe, ki smo jih pridobili s čiščenjem, sortiramo in jih uporabimo pri postopku izdelave izdelkov iz šibja. Pri pletenju potrebujemo delovno mizo, to je lahko tudi kuhinjska, saj jo pri delu ne obremenjujemo, stol, oster nož, vrtne (“trsne”) škarje, pripravo za “kalanje” debelejših šib za “vitre”, večje šilo (v ta namen lahko uporabimo primeren izvijač), kladivce (do 250 gramov) in dva kilograma težko utež (za kar lahko porabimo tudi primeren kamen). Iz poprej očiščenega in sortiranega šibja poteka izbira primernih šib za izdelavo koša. Izbrane šibe po potrebi, tako kot zahteva način izdelave, ošilimo. Iz debelejših delov šib pripravimo “vitre”, ki jih pridobimo z “razcepljanjem” debelejših delov šib na dva, tri ali štiri dele. Razcepljene dele šib ostrim nožem zgladimo, po potrebi stanjšamo, da je “vitra” bolj prožna in primernejša za pletenje. Potem pa pletenje, od spodaj proti vrhu…

Fotografije: Arhiv društva

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: