Pri Lendavi že nekaj časa deluje dirkališče LindauRing, ki je plod dela Čabe Lazarja in njegove družine; Stroka ocenjuje, da gre za odlično stezo za trening
Že od konca lanskega leta se na skrajnem severovzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in Hrvaško, nahaja kilometer dolga motociklistična steza LindauRing, kakršne se ne bi sramovali niti v svetovnih motorističnih središčih. Z njo je dolgoletni sen izpolnil domačin Čaba Lazar, nekdanji spidvejist, ki je večino gradbenih del z lastnim rabljenim bagerjem opravil kar sam. Seveda vse ni bilo gladko, saj po slovenskem običaju še vedno bije birokratske boje in to predvsem z domačini, ki na njegov naslov redno pošiljajo najrazličnejše inšpektorje, saj niso zadovoljni s hrupom, še posebej ob koncih tedna. Na drugi strani LindauRing pri Petišovcih privablja motoriste iz celotne Slovenije. Steza Lindauring je sicer namenjena predvsem motoristom navdušencem, učenju mladih tekmovalcev in treningu amaterskih ter profesionalnih dirkačev. V neposredni bližini se nahajata tudi speedway in motokros steza, celotno območje pa je obdano z gozdom in travniki…
Starejši slovenski ljubitelji bencinskih hlapov se gotovo spominjajo Čaba Lazarja, ki je bil večkratni jugoslovanski prvak v speedwaju, ki je številne uspehe nanizal tudi v tujini. Že pred tridesetimi leti pa se mu je porodila ideja o moto stezi v Pomurju. Projekt je dokaj hitro po prevzemu podjetja Petrolija propadel skupaj s podjetjem, a Lazar se ni dal in je odkupil zemljišče, uredil potrebno dokumentacijo ter nadaljeval z uresničitvijo svojih dolgoletnih sanj. Projekt LindauRing je bil sicer manjšega obsega, kot prehodna velikopotezna ideja iz leta 2007, o 3,5 kilometra dolgi stezi z golf centrom in hotelskim kompleksom, ki bi terjala 20 milijonsko investicijo, a Lazar jo je z ogromno napora, truda in prelitega znoja uresničil. To je storil praktično v lastni režiji in s pomočjo starega bagra, ki ga je v ta namen kupil in na njem prebil stotine ur. Tako danes območju kljuna „slovenske kure“, na skrajnem severovzhodu Slovenije, med Lendavo (Lindau) in Petišovci, pod Lendavskimi goricami, le streljaj od tromeje s Hrvaško in Madžarsko in tik ob Pomurski avtocesti stoji čisto prava in prva slovenska motociklistična steza LindauRing, ki v večjem delu Slovenije najbrž še ni tako znana, čeprav je vsaj ob vikendih kar močno zasedena. Tega se veseli tudi Lazar, ki pa odkrito pove, da ni vse tako enostavno. V tem času je izgubil veliko živcev. Domačini, predvsem iz najbližjega dela Čentibe, ki jih moti brnenje motorjev in najbrž še kaj drugega, pošiljajo prijave in inšpektorji morajo po službeni dolžnosti vse to preveriti. Po drugi strani pa je zanj lepo, ko jih obiščejo motoristi iz drugih delov Slovenije in zvečer zadovoljni odidejo domov.
LindauRing steza je sicer dolga okroglih tisoč metrov, široka je med sedem in osem metrov, ter ima devet ovinkov, štiri desne in pet levih. Štartno-ciljna ravnina je rahlo zavita v desno in dolga kar 313 metrov, po Lazarjevih besedah pa lahko motoristi tam dosežejo hitrosti do 235 kilometrov na uro. Sledi oster 180-stopinjski ovinek, nato pa kombinacije počasnejših in srednje hitrih ovinkov. Na koncu teh še drugi 180-stopinjski ovinek spet pripelje na štartno-ciljno ravnico. Kljub dolgi ravnici je steza zanimiva tudi za karting. Najemi steze so ugodni, a bo potrebno še nekaj vlaganj, da bi dosegli potrebni nivo, tudi stranišče manjka. Lazar ne skriva dodatnih ambicij, a le ob predpogoju, da bi se zanj končali vsi birokratski zapleti in da bi se prenehale stalne anonimne pritožbe na pristojne organe ter inšpektorate, ki običajno ne najdejo nobenih napak. Res pa je, da hrup prihaja tako z njegove steze, kot z bližnje avtoceste, kjer nenehno, dan in noč, ne le ob vikendih pelje na stotine tovornjakov in drugih vozil.
Po skorajda enoletnem obratovanju steze so s poslovanjem zadovoljni, je zaupala Čabina sestra Zita Lazar, ki je zaposlena na stezi. Ob vikendih se nimajo kaj pritoževati, nekaj več obiska pa bi si morda želeli med tednom. Stranke so večinoma motoristični navdušenci iz celotne Slovenije, a tudi iz Avstrije in Madžarske. Žal je koronavirus vplival tudi na LindauRing, saj zaradi nedavno zaprtih madžarskih meja, teh strank zdaj seveda ni. Veliko strank prihaja tudi iz lokalnega okolja in mnogi domačini praktično vsakodnevno hodijo pogledat na stezo, predvsem, ko potekajo treningi in je dogajanje bolj pestro. Kljub temu, pa se Lazarjevi soočajo tudi z ‘nagajanjem’, nekatere namreč moti hrup, celo, ko zagrmijo močni motorji ob vikendih, zato so stezo že obiskali okoljski inšpektorji, ki pa v meritvah niso ugotovili odstopanj od zakonskih predpisov. „Če bi vedeli, koliko časa in truda je bilo vloženega v to stezo, nas ne bi prijavljali,“ potoži Zita in dodaja, da šef vendarle načrtuje postavitev protihrupne zaščite, poleg tega pa imajo tudi pravilo, da je vožnja na progi možna le z dušilci zvoka. Kot še pravi Zita, številni domačini po drugi strani pravijo, da naravnost uživajo ob zvokih motorjev in se ob treningih radi posedejo na svoje terase ter prisluhnejo grmenju motorjev.
V stezo vlagajo, kolikor zmorejo, sponzorjev in skritih investitorjev nimajo. Lazar v kratkem načrtuje preplastitev asfalta, za povečanje proge pa nimajo niti prostorskih pogojev. Nihče pa ne more trditi, da LindauRing ni tudi nova točka, ki v lendavsko občino privlači turiste, saj tudi motoristi in drugi spremljevalci morajo jesti, piti, mogoče prespati ipd.
Sama steza na LindauRingu je sicer namenjena športom z motorjem (minimoto in supermoto), za vsakdanjo prodajo in komercialne namene. Dobrodošli so tisti, ki bi na progi želeli trenirati, tako profesionalci, kot amaterji, hobi vozniki ter tudi kolesarji in otroci. Čeprav je steza v prvi vrsti namenjena motoristom, pa je pogosto v uporabi tudi s strani avtomobilistov. Večjih dirk na stezi ne bodo gostili, saj za to niti nimajo kapacitet. Ravno nedavno pa si je skupina slovenskih voznikov izbrala Lindauring za ‘driftanje’. Ta atraktivna tehnika vožnje je pritegnila veliko pozornosti, po besedah Zite pa LindauRing še nikoli ni imel toliko obiskovalcev, kot jih je takrat prišlo pogledat rohnenje motorjev in ‘žganje pnevmatik’. Med tednom stane najem proge 25, za vikend pa 30 evrov. Trenutno je možen tudi najem dirkalnih gokartov, saj gostijo hitrega dirkača, ki se je k njim začasno preselil iz Reke, ko je Hrvaška prešla na tako imenovani rdeči seznam zaradi slabše epidemiološke slike. V neposredni bližini LindauRinga sta tudi manjša steza za motokros in steza za speedway, ob stezi pa se je možno tudi okrepčati, saj tam obratuje manjši gostinski lokal. Sredi septembra so novo slovensko dirkališče izkoristili kot lokacijo za ‘teambuilding’ ekipe Čarman Motosport in na lastne oči preizkusili, kako se na stezi obnesejo CHD motorji. Potrdilo se je, da hitrosti lahko presežejo 200 km/h, lastnik Čaba Lazar pa obljublja, da bodo ravno v teh dneh stezo še izboljšali, kajti LindauRing vidijo predvsem kot odlično priložnost za motoriste iz severovzhodnega konca Slovenije, saj si lahko trening privoščijo tako rekoč pred kosilom. No, pa tudi za ostale Slovence ni predaleč: slabi dve uri se boste Ljubljančani vozili do steze v samem kljunu slovenske kokoške, kjer je tudi kulinarika in kapljica vrhunske kakovosti.
LindauRing v številkah:
- Leto izgradnje: 2019
- Dolžina: 1.015 m
- Širina proge: 7–11 m
- Višinska razlika: 2 m
- Število ovinkov: 9
- Levi ovinki: 5
- Desni ovinki: 4
- Najvišja hitrost: cca. 236 km/h
- Ciljna ravnina: 440 m
- Najhitrejši čas: 0:40
- Smer vožnje: v nasprotni smeri urnega kazalca
Urnik, cene, kontakt
Steza je odprta vsak dan od 9,00 do 19,00, cena za dnevni (vikend) najem je 30 € oziroma 20 € za polovico dneva. Za vožnjo se je treba prijaviti na mobilno številko 031 888 175 (Zita Lazar). Oprema kompletne zaščitne opreme je obvezna, pred vožnjo se podpiše izjava.
Čoba Lazar
V začetku šestdesetih let je družina Lazar živela v Piranu in mali Čoba je lahko občudoval avtomobile, s katerimi so Italijani prihajali kot turisti na Obalo. V Portorožu so takrat že tudi prirejali avtomoto dirke, vendar nad dirkači v črnih kombinezonih ni bil preveč navdušen. Je pa rad božal športne avtomobile, zato je, sicer oblečen v lepa bela oblačila, domov prihajal ves umazan. Ko so se vrnili v Čentibo, vse te tehnike, ki ga je prevzela kot otroka, ni bilo več. V želji, da bi čim prej služil svoj denar, se je vpisal v šolo za strojnega ključavničarja in si s privarčevanim denarjem od štipendije ter z zaslužkom od dela po okoliških vinogradih kupil svoje prvo motorno kolo MZ.
To je potem prodal in si za prvo plačo od Vladimirja Kolmanića iz Murske Sobote kupil triumpha, staro angleško motorno kolo, ki se je veliko kvarilo, in kolikor se je dalo, so ga popravljali doma. Takrat namreč ni bilo motoservisov kot danes in tudi rezervnih delov ni bilo mogoče dobiti…
