Srbski (Jugoslovanski) velemojster je bil rojen 2.2.1923, umrl pa 14.8.2012
Prvo ime, ki ga ljubitelji šaha povežejo s povojnim jugoslovanskim šahom je gotovo Svetozar Gligorić, ki je bil rojen 2. februarja 1923, umrl pa 14.avgusta 2012. Tako je pred dnevi poteklo sto let ko se je rodil šahovski velemojster Svetozar Gligorić, ki se je šah naučil igrati sam pri enajstih letih. Tik pred drugo svetovno vojno imel že naziv mojster. Še mladoleten pa je ostal brez staršev. Svetozar je odšel v partizane, po vojni pa postal novinar. Kmalu je bil vodilni jugoslovanski šahist; leta 1947 je v Ljubljani osvojil prvenstvo Jugoslavije. Vseeno se je več let »lovil« med šahom in novinarstvom. Tudi zlata medalja na dubrovniški olimpijadi leta 1950 ga ni dokončno prepričala, da bi bil »poklicni« šahist. Skozi 50. leta je hitro napredoval. Leta 1957 v Dallasu prejel za zmago 2000 dolarjev, kar je bilo skoraj dve letni plači.
Na turnirju kandidatov, ki so ga leta 1959 gostili Bled, Zagreb in Beograd, so bila pričakovanja ogromna, a Gligorić ni mogel čez sovjetske šahiste in je Bobbyjem Fischerjem delil peto mesto. Odtlej je bil tudi eden od izbrancev, ki jim je Bobby vedno dovolil v svoj svet. Svetozar Gligorić je leta 1968 v četrtfinalnem dvoboju za svetovni naslov, z Mihailom Taljem v Beogradu vodil, a ob koncu podlegel pritisku javnosti. Gligorić je barve SFRJ branil kar na petnajstih olimpijadah, spotoma pa zbral dvanajst naslovov državnega prvaka. Sovjetski šahisti so se ga bali, še posebej ko je igral z belimi figurami. Gligorić je vsaj po dvakrat premagal svetovne prvake Euweja, Botvinika, Smislova, Petrosjana in Talja, napisal več knjig. Sodil pa je maratonski dvoboj med Karpovom in Kasparovom v Moskvi. V poznih letih svojega kar dolgega in plodnega življenja pa je odkril v sebi tudi izvrstnega skladatelja. Šah in glasba gresta pač pogosto z roko v roki, se je ob tem poudarjalo. Gre za šahista bivše skupne države in zato je prav, da se o njem piše tudi sedaj, ko imamo Slovenci in Srbi vsak svojo državo. (F.K.)
