Poleg ptujske šole potres poškodoval tudi most v Mariboru in cerkev v Slovenskih goricah
Minulo sredo, ko smo v karanteni obeležili Svetovni dan zemlje, je minil natanko mesec dni odkar je, v nedeljo, 22.3.2020, hrvaško prestolnico Zagreb in okolico stresel hud potres, ki smo ga čutili tudi marsikje v Sloveniji. Epicenter potresa je bil slabih 90 kilometrov od Ptuja, in kakšnih 110 km od Maribora, kjer so tudi utrpeli škodo. Tako je v Mariboru, med drugim bil poškodovan tudi most čez reko Dravo, vmes je bila poškodovana tudi cerkev Sv. Trojice v Slovenskih goricah, na Ptuju pa je potres poškodoval kuhinjo tamkajšnje osnovne šole s skoraj 800 (s podružnično šolo na Grajeni več kot 900) učenk in učencev, Ljudski vrt. In kar sreča je bila, da je šola v tem času zaradi epidemije koronavrisua zaprta in kuhinja ni obratovala. Zato pa so „proste dni“ izkoristili nekateri zaposleni, mimogrede na šoli jih je zaposlenih nekaj čez 100, ki so zavihali rokave in se hitro sami lotili obnove. Zaposleni v OŠ Ljudski vrt na Ptuju so pokazali, da znajo v težkih časih stopiti skupaj. Ker jim zavarovalnica ne pokriva škode, ki je v šolski kuhinji nastala med potresom, so se kuharji in hišniki kar sami lotili popravila in zadeva je že sanirana.
»Imamo to posebnost, da v naši šolski kuhinji kuhajo kar štirje kuharji, ki so tudi ročno spretni,« nam je zaupala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki je vesela, da glavni kuhar na šoli Srečko Erjavec, poleg kuhalnice obvlada tudi zidarsko in keramičarsko orodje. »Glede na to, da imam svojo hišo, sem že marsikatero stvar pri sebi doma opravil, tako da ni problema, kar se tega tiče,« pravi vodja kuhinje Srečko, ki je zadevo reševal skupaj s sodelavcema hišnikoma Radom Erjavcem in Romanom Lazarjem. In sedaj je poškodovana kuhinja popolnoma sanirana in čaka na prihod otrok v šolske klopi.
Poškodovana naj bi sicer bila kar četrtina vseh keramičnih ploščic v šolski kuhinji, zato je bilo potrebno ploščice najprej odstraniti in očistiti stene. Takoj zatem so položili nepoškodovane in nekaj novih ploščic, naslednji teden so jih sfugirali, potem pa so povabili še ostale sodelavce iz kuhinje, ki so prišli počistiti kuhinjo. Glavni šolski kuhar, ki je tokrat nastopil v vlogi zidarja in keramičarja je vesel, da ima takšne sodelavce. Po oceni ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič bi bil strošek popravila najmanj štiri tisoč evrov, a le če bi za delo najeli obrtnike. Zdaj pa so, kot pravi, v nesreči imeli tudi srečo: »Prva je ta, da je šola zaprta in se kuhinja lahko sanira, druga sreča, ki jo imamo, pa je ta, da so bili naši zaposleni, hišniki in kuharji, pripravljeni pristopiti k delu sami. Kupili smo le lepilo in nekaj ploščic, ki so bile poškodovane« V omenjenem potresu je sicer bila poškodovana tudi kuhinja podružnične šole v Grajeni, ki jo obiskuje 164 otrok. In tudi tam so zaposleni kuhinjo s skupnimi močmi že uspeli sanirati. Kolektiv na Osnovni šoli Ljudski vrt je po besedah ravnateljice izjemen in razume izredne razmere: »Pri sanaciji sta delala dva hišnika in vodja šolske kuhinje. Tako smo se odločili, da ne bi vpoklicali vseh, ki so bili pripravljeni, ravno zaradi tega, da lahko zagotovimo tudi njihovo varnost pri delu, ki so ga opravljali. Sedaj je vse lepo urejeno in je tudi šolska kuhinja pripravljena, da skuha tople obroke za vseh 787 učencev, ko se vrnejo v šolske klopi.« je zadovoljno povedala ravnateljica.
Poškodovana tudi most in cerkev
Omenjeni potres, ki je stresel Zagreb z okolico, je poleg na ptujski šoli povzročil škodo tudi na nekaterih drugih objektih pri nas. Po podatkih Mestne občine Maribor (MOM), je poškodovan dvoetažni most čez Dravo v Mariboru. K sreči večje škode naj ne bi bilo. Ekipa podjetja Nigrad, okrepljena s strokovnjakom za statiko, je na terenu preverila, kako so potres z epicentrom pri Zagrebu prestali mariborski mostovi čez Dravo. In pri pregledu niso ugotovili večjih poškodb, tako da je most vseeno uporaben v enakem obsegu, kot doslej.
Župnija Sveta Trojica (v Slovenskih goricah) pa je hkrati v svojem oznanilu sporočila, da je omenjeni potres nevarno poškodoval trojiško cerkev. Kot so zapisali, so najnevarnejše poškodbe na stropu, kjer so nastale 2-3 cm široke razpoke ob dveh opornih simsih po celi širini stropa. Razpoke so tudi po stenah in galerijah. Samostan pa je po njihovih besedah dobro kljuboval potresnim sunkom. Župnik Bernard Goličnik je še ob tem zapisal, da je hvaležen županu občine Sv. Trojica Davidu Klobasi, ki je prevzel koordinacijo postopkov in o tem informiral vse pristojne in državne službe. Kako hudo je poškodovan cerkveni stolp in kakšna je nevarnost poškodb je ocenil statik, ki ga je v Sveto Trojico poslal Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora.
